O ekonomskem in socialnem položaju mladih
Mladi se v današnjem času soočajo s težkim doseganjem avtonomije in prehodom v odraslo življenje. Mladost se podaljšuje, saj se mladi vse dlje časa izobražujejo (čas študija se podaljšuje), vse pozneje dobijo svojo prvo redno in varno zaposlitev, se osamosvojijo od staršev in ustvarijo lastno družino. Prav prehod mladih na trg dela je eden ključnih dejavnikov osamosvojitve. Vendar pa je prehod mladih v zaposlitev zahteven. Stopnja brezposelnosti med mladimi je višja od stopnje brezposelnosti v drugih starostnih skupinah, prav tako pa mladi na trg dela vstopajo prvič, velikokrat brez uradnih delovnih izkušenj. Ob tem je tudi trg dela za mlade velikokrat neugoden. Če jim že uspe dobiti prvo zaposlitev, je ta največkrat za določen čas.
Na Sindikatu Mladi plus smo se v okviru projekta Delam, nimam za burek (gre za Erasmus+ projekt, ki ga financira Evropska komisija) lotili raziskave socialno-ekonomskega položaja mladih v Sloveniji. V okviru projekta smo želeli pridobiti mnenje mladih ravno na te teme in nato skupaj z njimi poiskati rešitve, ki bi jih nato na zaključni konferenci predstavili odločevalcem. Zanimalo nas je, kakšen je položaj mladih na trgu dela, kakšne so njihove izkušnje z iskanjem dela (in Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, v nadaljevanju ZRSZ), s kakšnimi bivanjskimi problemi se soočajo, kaj menijo o štipendijski politiki ter kako štipendije in študentsko delo vplivajo na možnost študija ipd.
Pripravili smo spletno anketo, na katero so odgovarjali mladi iz vse države. Analiza zbranih informacij je dostopna tukaj.
Sledila so posvetovanja z različnimi skupinami mladih: s študenti in študentkami, mladimi brezposelnimi in mladimi prekarnimi delavci in delavkami. Študente in študentke smo spraševali o njihovem ekonomskem položaju. Poizvedovali smo, kako jim pri študiju pomagajo štipendije in študentsko delo ter v kolikšni meri so še odvisni od staršev. Zanimala nas je višina njihovih življenjskih stroškov in znesek štipendije, ki bi jim omogočal študentsko življenje brez dodatnega študentskega dela. Zanimalo nas je tudi, kaj bi se po njihovem mnenju dalo spremeniti pri štipendijski politiki in kaj pri študentskem delu. Ker se je v času trajanja projekta zgodila epidemija covida-19, smo se ukvarjali tudi s težavami, ki jih je šolajoča se mladina imela zaradi velikega upada študentskega dela in nezadostne pomoči države.
Mlade brezposelne smo spraševali, kakšno obliko dela iščejo ter kako dobro poznajo pravice in obveznosti brezposelnih oseb. Zanimalo nas je, kako dobro poznajo delovanje in storitve ZRSZ. Pri osebah, ki so prijavljene pri ZRSZ kot brezposelne osebe, pa smo raziskovali njihovo zadovoljstvo z ukrepi in pomočjo ZRSZ za vključevanje na trg dela.
Naslednja skupina, ki smo se ji posvetili, so bili mladi prekarni delavci in delavke. Raziskava je zajemala vprašanja, s katerimi smo ugotavljali razloge za njihovo prekarno delo, kako prekarno delo vpliva na njihov ekonomski položaj, kako dobro poznajo svoje pravice in ali so v položaju, ko lahko razmišljajo o prihodnosti.
Cilj projekta je bil narediti pregled med mladimi o njihovem položaju na prehodu iz izobraževanja na trg dela, sam format projekta pa pooseblja strukturirani dialog, saj na vključujoč način temelji na potrebah mladih, njihovem mnenju ter dialogu teh mladih z odločevalci, za vzpostavljanje boljših politik.
Na podlagi izvedenih posvetovanj z mladimi, smo z njimi oblikovali tudi priporočila za izboljšanje ekonomsko-socialnega položaja mladih.
Zbrana priporočila predstavljamo v brošuri, ki jo objavljamo tukaj:
Predvsem pa bomo brošuro posredovali in predstavili tudi različnim odločevalcem, ki vplivajo na oblikovanje mladinskih in zaposlovalnih politik. Sindikat Mladi plus bo izsledke brošure uporabil za svoje zagovorniške aktivnosti, s katerimi se trudimo izboljšati položaj mladih v izobraževanju, na trgu dela in v družbi na splošno.
