Že nekaj let 12. avgusta obeležujemo mednarodni dan mladih. To je dan, ko s še posebej veliko pozornostjo govorimo o izzivih in težavah, s katerimi se soočajo mladi. Na Sindikatu Mladi plus letos opozarjamo na brezposelnost mladih, da bi o omenjeni tematiki obvestili javnost, in da že dalj trajajoče kritično stanje upošteva tudi vlada, katere dolžnost je odpravljati nepravilnosti na trgu dela in predvsem s pametno zaposlitveno politiko omogočiti mladim prehod v odraslo dobo. Čeprav delež brezposelnih mladih upada, to še ne pomeni, da je stanje na trgu dela za mlade boljše.
V letu 2022 pri nas živi 309.383 mladih, starih med 15 in 29 let. Aprila letos jih je bilo delovno aktivnih 129.556, kar je za 7823 oseb oziroma 6,4 odstotka več kot aprila lani. Konec junija 2022 je bilo registriranih 9474 brezposelnih mladih oseb, kar je za 3436 oseb oziroma 26,6 odstotka manj kot junija 2021. Mladi tako predstavljajo 17,6-odstotni delež med vsemi brezposelnimi. (Vir: ZRSZ)
Raziskava Mladina 2020 navaja, da je od leta 2000 število mladih upadlo skoraj za tretjino (za 31,1 odstotka). Dejstvo, da imamo tretjino manj mladih kot pred dvajsetimi leti, ima seveda posledice za družben položaj mladih. Po drugi strani pa je vsak mladi v današnji družbi z nezadržnim staranjem prebivalstva še toliko pomembnejši. Upad brezposelnosti mladih je zato bolj verjetno posledica nižje rodnosti kot pa večje zaposljivosti mladih. Ti svojo prvo zaposlitev večinoma še vedno dobijo za določen čas ali pa so prisiljeni delati v prekarnih oblikah dela.
Razkorak med uradnimi evidencami in samoporočano brezposelnostjo
V raziskavi Mladina 2020 so raziskovalci ugotavljali tudi samoporočano stopnjo brezposelnosti (brezposelnost, ki temelji na samopercepciji brezposelnosti, gre za tiste osebe, ki same sebe vidijo kot brezposelne). Ta naj bi predstavljala skoraj trikratnik uradno zabeležene anketne stopnje brezposelnosti (Eurostat) in dvakratnik registrirane brezposelnosti (zavod za zaposlovanje). Ker registrirana brezposelnost ne upošteva, da se mnoge brezposelne osebe ali sploh ne registrirajo kot brezposelne, ali pa se iz evidence preprosto odjavijo, so rezultati nacionalnih študij o mladini merodajnejši, in sicer tudi zato, ker izločijo tiste mlade, ki se formalno izobražujejo. Tako je verjetno trenutni delež mladih, ki sami sebe zaznavajo kot brezposelne, še višji od tistega, ki je bil izmerjen takoj po krizi 2008/2009. Zato lahko trdimo, da se stopnja brezposelnosti v zadnjem času v primeru mladih sploh ni spremenila. Znižuje se po kriteriju uradne statistike, ne pa po kriteriju mladih samih. Pri tem ne gre spregledati dejstva, da je veliko brezposelnih mladih povratnikov. Kot je pokazala raziskava našega sindikata iz leta 2020, je bilo kar 66 odstotkov sodelujočih brezposelnih na zavodu za zaposlovanje prijavljenih že več kot dvakrat. Ne glede na to, da je bila raziskava opravljena v času epidemije, ko so bile razmere za mlade slabše, pa lahko trdimo, da je povratnikov na zavod za zaposlovanje na račun kratkotrajnih zaposlitev še vedno veliko.
Nevidna brezposelnost mladih
Govorimo lahko o obstoju tako imenovane »nevidne brezposelnosti«. To posledično pomeni, da ima le dobra tretjina mladih, starih od 15 do 24 let, ki niso v procesu izobraževanja ali usposabljanja, stabilno zaposlitev. Vsi drugi so bodisi brezposelni bodisi opravljajo delo prek manj stabilnih oblik dela. Pri tem je treba poudariti, da Slovenija še vedno močno odstopa od evropskega povprečja predvsem pri prekarnih oblikah dela mladih. Kot v Sindikatu Mladi plus opozarjamo že vrsto let, so brezposelne osebe ali prekarni delavci in delavke v slabšem položaju v primerjavi z redno zaposlenimi osebami. Potisnjeni so na rob družbe, v socialno izključenost, ogroženo je njihovo duševno zdravje, utrjuje se njihova ekonomska odvisnost od drugih in preprečen jim je razvoj lastnih potencialov.
Kot lahko vidimo iz zgornje tabele, je zaposlitev največkrat razlog za odjavo iz evidence brezposelnih oseb, ki jo opravi zavod za zaposlovanje. V prvem polletju letos se je zaposlilo 7131 mladih, v register brezposelnih oseb pa se je prijavilo 7170 (vir ZRSZ). Na podlagi tega lahko sklepamo, da se za vsako zaposleno mlado osebo na zavod za zaposlovanje prijavi nova, največkrat ravno na račun izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Druga kategorija, ki prednjači pri izpisih z zavoda za zaposlovanje, je lastna volja in drugo. Več kot polovica teh mladih se sama odjavi iz evidence brezposelnih. Ker ne vemo, kakšen je njihov status, je ena od možnosti, da ostajajo izven uradnih registrov in prispevajo k znatni številki t. I. nevidne brezposelnosti. Podobno bi lahko veljalo za osebe, ki so kršile obveznosti, ki jim je naložil zavod za zaposlovanje.
Mladi si želijo redne zaposlitve
Na Sindikatu Mladi plus že več let opozarjamo, da bi mladi raje izbrali redno zaposlitev kot kakšno od prekarnih oblik dela. To je pokazala tudi naša zadnja raziskava, ki smo jo opravili pred letošnjim praznikom dela. Kar 84 odstotkov mladih, ki so zaposleni za določen čas bi namreč takoj sprejelo pogodbo za nedoločen čas, seveda, če bi jim jo delodajalec ponudil. Enako vprašanje smo v raziskavi leta 2020 zastavili mladim brezposelnim. Izkazalo se je, da si kar tri četrtine mladih brezposelnih želi redne zaposlitve. Glede na rezultate raziskave Mladina 2020, pa je mlade bolj strah brezposelnosti kot leta 2010, v času zadnje ekonomske krize.
Vaše številke, naša dejstva drugič
Pred dvema letoma smo ob mednarodnem dnevu mladih v Sindikatu Mladi plus osvetlili problem brezposelnosti mladih v času pandemije v izjavi Vaše številke, naše zgodbe in izpostavili, da se za statističnimi podatki in številkami skrivajo zgodbe posameznic in posameznikov, mladih, ki to brezposelnost občutijo na lastni koži. Tudi letos smo ugotovili, da so »vaše številke« drugačne od naših dejstev. Uradni podatki o brezposelnosti mladih ne sledijo dejanskemu stanju, o katerem poročajo mladi sami. Da o pomanjkanju dejanskih podatkov, niti ne govorimo. Dejstva so trmasta, statistika pa upogljiva. Zato ob tokratnem mednarodnem dnevu mladih odgovorne pozivamo, naj ne bodo preveč zagledani v svoje številke, ampak naj prisluhnejo mladim. Ne samo zato, ker nas bodo enkrat v prihodnosti še kako potrebovali, ampak zato, ker nas potrebujejo že danes. Ne pozabimo, mladi so še vedno ena od najranljivejših družbenih skupin, ki so v strahu pred brezposelnostjo primorani sprejemati prekarne oblike dela. Vladi in drugim odgovornim ob mednarodnem dnevu mladih in aktualni draginji tako sporočamo, da lačnega ni mogoče nahraniti s statistiko.