Prejšnji teden je mnoge vsaj malo razveselila novica o dvigu minimalne plače in minimalne urne postavke za študentsko delo. Pa je to res razlog za veselje? Na Sindikatu Mladi plus menimo, da gre za premajhen dvig, zato ministru za »vrli« podvig podeljujemo BUČO!
Ministrstvo za delo je sporočilo: »Minister Janez Cigler Kralj je minimalno plačo lansko leto zvišal na 1024,24 evra, za letošnje leto je predlagal dodaten, 4,9 odstoten dvig, kar zanaša 1074,43 evra bruto, pri čemer je upošteval tako razmere pri zaposlovanju kakor na splošno v družbi.«
BUČA!
»Darežljivi« minister minimalne plače ni zvišal zato, ker je tako zelo radodaren, ampak ker mu to narekuje zakon in je navsezadnje to njegova naloga. Minister se je odločil za MINIMALNO zvišanje, za najmanjše, kot je to zakonsko sploh še dovoljeno!
Zastarel izračun minimalnih življenjskih stroškov
Minimalno plačo zakon definira kot seštevek zneska minimalnih življenjskih stroškov, povišanih za 20 odstotkov, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za delavca oziroma delavko. Minimalna plača se je s 1. januarjem 2022 zvišala na 1074,43 evra bruto, kar je 50 evrov več kot lani. Glede na porast življenjskih stroškov (elektrika, bencin, hrana oziroma splošna inflacija), smo sindikati predlagali dvig za 10,65 odstotka. Dvig, ki ga je določil minister, pa znaša 4, 9 odstotka. Da bi lažje razumeli, zakaj gre za nepravičen dvig, je treba poudariti dvoje: na novo določen izračun minimalne plače temelji na košarici minimalnih življenjskih stroškov, ki je bila nazadnje izračunana leta 2017 na podlagi cen iz leta 2016 ter na podlagi strukture izdatkov iz leta 2015! Seveda so se minimalni življenjski stroški zaradi različnih razlogov (od inflacije do koronakrize) do danes krepko dvignili. Delavci in delavke tako še vedno prejemajo minimalno plačo, ki ne omogoča dostojnega preživetja. Drugo dejstvo, ki kaže na nepravičen dvig, pa je neuresničena možnost ministra, da lahko minimalno plačo glede na njen izračun zviša za do 40 odstotkov rasti življenjskih stroškov. Vendar se minister za to ni odločil!
Minimalna postavka za študentsko delo se usklajuje z minimalno plačo
Zakonsko določena minimalna urna postavka za študentsko delo od 15. januarja 2022 znaša 6,17 evra bruto (5, 21 evra neto). Po noveli Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je bila sprejeta leta 2019, je minimalna bruto urna postavka za opravljanje začasnega in občasnega dela študentov določena v razmerju z minimalno plačo. To pomeni, da se letno usklajuje z njeno rastjo (pri predlogu sprememb zakona smo sicer sodelovali tudi na Sindikatu Mladi plus). Naj ob tem spomnimo, da je minister, ki se letos hvali z dvigom postavke, lani z njim zamujal in zato – kljub (tudi našim) večkratnim pozivom, naj zadeve uredi – študentke ter študente v povprečju oškodoval za dobrih 50 evrov neto. Oziroma za znesek, ki ob stalni rasti različnih življenjskih stroškov, predvsem najemnin, za študentsko populacijo ni zanemarljiv.
Minimalni dvig
Možnosti, da lahko minimalno plačo in študentsko urno postavko zviša tudi za več kot le za stopnjo inflacije, se je Cigler Kralj torej odpovedal. Ker se študentska postavka usklajuje z rastjo minimalne plače, so tudi študentje in dijaki deležni manjšega zvišanja, kot bi ga sicer lahko dobili. Ob hitri in nenehni rasti življenjskih stroškov je dvig torej zanemarljiv. Prav tako ne smemo pozabiti da se plače zaposlenih, ki za plačilo prejemajo več kot le minimalno plačo, ne usklajujejo. Plače namreč ne rastejo vzporedno z rastjo BDP ali z rastjo produktivnosti. Povečujejo se torej dobički in profiti, delavke in delavci pa imamo od tega bore malo.
In ministru za delo je minimalno mar za to!
Za minimalen, premajhen dvig minimalne študentske urne postavke in minimalne plače minister torej dobi – bučo!
