Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je danes – sploh prvič v zgodovini – proti Republiki Sloveniji na Mednarodno organizacijo dela (ILO) zaradi kršitve 11. člena Konvencije št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju iz leta 1981 vložila pritožbo.
Gre za to, da od leta 1992, ko je bila ratificirana Konvencija št. 155, Slovenija ni imela v praksi delujočega predpisa za določitev in uporabo postopka za prijavljanje poklicnih bolezni. Edina izjema je od leta 1997 dalje postopek za prijavljanje azbestnih poklicnih bolezni. Ker ni določenega postopka za prijavljanje oziroma ugotavljanje večine poklicnih bolezni, je njihovo preprečevanje neučinkovito in nesistematično.
ZSSS je odgovorne na ministrstvih za zdravje in za delo že neštetokrat pozvala k sprejemu pravilnika o poklicnih boleznih. Slovenija bi postopek priznavanja poklicne bolezni poklicno obolelim delavkam in delavcem morala določiti s predpisom že zato, ker je leta 1992 ratificirala omenjeno konvencijo ILO, ki jo k temu zavezuje. V letu 2021 tako mineva okroglih 30 let, odkar ni tega predpisa. Predstavnica ministrstva za zdravje pa je septembra letos pri pripravah na sprejem drugega triletnega akcijskega načrta naznanila, da ministrstvo pravilnika ne namerava pripraviti niti do konca leta 2023, čeprav je to njegova obveznost na podlagi točke Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018 – 2027. Gre za pomanjkanje volje in nesposobnost na pristojnih ministrstvih.
Tako zdaj pričakujemo, da bo Administrativni svet ILO v skladu z Ustavo ILO imenoval Preiskovalno komisijo, ki bo preučila pritožbo in v nadaljevanju poročala. Pričakujemo, da bo ta Preiskovalna komisija priporočila korake, potrebne v zvezi s pritožbo, ter zanje določila časovni okvir. Pričakujemo, da bo generalni direktor ILO objavil in posredoval poročilo Preiskovalne komisije Administrativnemu svetu ILO in Vladi Republike Slovenije. Pričakujemo, da bo generalni direktor ILO pritožbo posredoval na Meddržavno sodišče v Haagu v primeru, da Vlada Republike Slovenije ne bo najpozneje v treh mesecih sprejela priporočil iz poročila Raziskovalne komisije.
Slovenska sramota: 30 let zamolčanih poklicnih bolezni
Čeprav smo slovenski delavci oziroma delavke obvezno invalidsko in zdravstveno zavarovani za primer poklicne bolezni, pa v praksi že od leta 1991 dalje skoraj nihče od poklicno obolelih ne uveljavi višjih pravic na podlagi priznane poklicne bolezni! Poklicno obolelim se namesto višjih pravic na podlagi priznane poklicne bolezni prizna nižje pravice za nepoklicne bolezni. Skrbi zlasti, ker nepriznane poklicne bolezni ne vodijo v določanje preventivnih ukrepov, da poklicno ne bi oboleli še drugi zaposleni pri delodajalcu. Sramota vseh slovenskih vlad od osamosvojitve leta 1991 dalje, je pred leti zapisala izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm. Na videz Slovenija sicer ima seznam poklicnih bolezni, usklajen s priporočili EU. Določen je tudi postopek postavljanja suma poklicne bolezni na preventivnem zdravstvenem pregledu pri delodajalčevem izvajalcu medicine dela. A že tri desetletja manjka predpis o postopku uradne potrditve poklicne bolezni. Postavitev suma poklicne bolezni torej ne zadošča. Ali je sum utemeljen, bi namreč morala potrditi posebna pristojna komisija, te pa razen za azbestne bolezni ni. Za azbestne bolezni namreč poseben predpis določa finančno neodvisnost medicine dela od delodajalca. Ker torej nihče v državi ne more uradno priznati drugih poklicnih bolezni, so poklicno oboleli delavci opeharjeni za svoje pravice. Zakaj predpisa kljub nenehnim pozivom ZSSS ni? Gre za pomanjkanje politične volje in strokovno šibkost odgovornih ministrov za delo in zdravje po letu 1991, je prepričana Lučka Böhm.
