To leto bo v Sloveniji očitno zaznamoval tudi odnos naše države do tujih študentk in študentov. Trenutno je v obravnavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih, o katerem bodo 7. septembra razpravljali na državnozborskem Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, potem pa bo sledilo samo glasovanje tudi v parlamentu. Omenjeni zakonski predlog za tuje študentke in študente prinaša zelo negativno spremembo: ob začetku akademskega leta morajo imeti na bančnem računu najmanj 4800 evrov sredstev, kar naj bi zadostovalo za preživetje za obdobje enega leta. Pred napovedano spremembo je bilo dovolj, da so njihovi skrbniki podpisali pisno izjavo, s katero so dokazali zadostno količino sredstev za bivanje v Sloveniji. Verjetno ni treba posebej poudarjati, zakaj je ta sprememba sporna: prizadela bo socialno najbolj ogrožen del študentske populacije, ki si želi študirati ravno zato, da bi izboljšala svoj socialni status.
Državni manevri na škodo tujih študentk in študentov pa se še nadaljujejo. Na nas so se obrnili nekateri, ki so bili pred kratkim soočeni z zavrnitvijo vpisa na medicinski fakulteti v Sloveniji (na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Mariboru). Gre za očitno diskriminacijo na podlagi narodnosti, saj je ponavadi nekaj vpisnih mest rezerviranih za Slovence in Slovenke brez slovenskega državljanstva in za t. i. tuje študentke in študente, konec avgusta pa so bili ti seznanjeni z dejstvom, da njihove prijave sploh ne bodo obravnavane, saj so bila vsa mesta namenjena Slovencem in Slovenkam brez slovenskega državljanstva, kar se je zgodilo prvič. O tem so bili tuji študentje obveščeni, ko je bilo že prepozno za nove prijave na fakultete. Radio Študent poroča, da naj bi za to odločitvijo stala kar slovenska vlada. Mimogrede, omenimo naj, da tuji študentje in študentke v Sloveniji predstavljajo skoraj 10 odstotkov študentske populacije, več kot polovica pa jih prihaja iz držav bivše Jugoslavije. V nadaljevanju objavljamo izjavo oškodovank in oškodovancev:
»Diskriminacija obetavnih študentov in študentk iz držav zunaj EU je potekala na medicinskih fakultetah v Ljubljani in Mariboru. Imamo podatke, da je bil na ljubljansko Medicinsko fakulteto prijavljen 101 študent, na mariborsko pa 22. Na dnevu odprtih vrat je bilo obljubljeno, da bo univerza sprejela vse tuje državljane (državljane držav nečlanic EU) na študij programov medicine in zobozdravstva, če bodo dosegali zahtevana merila (uspešno opravljen slovenski jezik stopnje B2, učni uspeh v tretjem in četrtem letniku srednje šole ter odličen uspeh na maturi). Vsi študentje in študentke, ki so izpolnjevali našteta merila, so bili zavrnjeni z zelo nejasnimi in zmedenimi razlagami. V obrazložitvi je zapisano, da so mesta prijavljenih že zasedena, uprava univerze pa se sklicuje na točke iz pravilnika. Po vsem, kar se je zgodilo, se rektor in dekan ne odzivata na povabila zavrnjenih študentov in študentk, univerzitetna služba pa ugotavlja, da imajo ti pravico do pritožbe.
Poleg tega so bili rezultati vpisa objavljeni prepozno, ko so bili zaprti skoraj vsi roki za prijave na fakultete tako v državah nečlanicah EU kot v Sloveniji. Mnogi, za katere so bile te šole edina možnost in so se leta trudili za učni uspeh, s katerimi bi si zagotovili vpis na želeno fakulteto, bodo izgubili eno leto ali pa morali počakati na drugo priložnost za vpis. Zavrnjeni študentje in študentke menijo, da bi morali biti o novih načinih ravnanja s tujci obveščeni veliko prej, pravočasno, ko je še obstajala možnost razmisleka o drugih možnostih glede vpisa na študijske programe.
Razočarani so zdaj zaradi, kot pravijo, neodgovornega in neprofesionalnega ravnanja do sebe, prisiljeni sprejemati prenagljene odločitve o svoji prihodnosti. Navajajo tudi, da je bila praksa v preteklih letih drugačna, vsi študentje in študentke tujih držav oziroma “držav tretjega sveta”, ki izpolnjujejo merila, so bili sprejeti na želene študijske programe. Žalostni in razočarani se bodo borili za svoje pravice in storili vse, kar je v njihovi moči, da bi dosegli želeni cilj.«
