Vsako leto 12. avgusta obeležujemo mednarodni dan mladih. Generalna skupščina OZN je leta 1999 ta dan posvetila mladim in opozarjanju na njihov položaj, vlogo v družbi in njihove pravice ter dolžnosti. Na Sindikatu Mladi plus ob tej priložnosti opozarjamo na položaj mladih na trgu dela in kršitve, s katerimi se soočajo mladi na trgu dela.
Mladi so tako pri nas kot drugod po Evropi pogosteje kot druge starostne skupine podvrženi atipičnim oziroma prekarnim oblikam dela, ki ne prinašajo praktično nobenih delavskih in socialnih pravic, kaj šele varnosti. V Sloveniji mladi nadpovprečno veliko delajo v eni od prekarnih oblik dela, kot so študentsko delo, avtorske in podjemne pogodbe, samostojno podjetništvo (ki velikokrat celo nadomešča redno zaposlitev). Tovrstne pogodbe se sklepajo tudi v primerih, ko bi morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi. Tisti mladi, ki so redno zaposleni, pa so večinoma zaposleni za določen čas: delež mladih, zaposlenih za določen čas, je nadpovprečno visok, in se v zadnjih letih giblje med 75 odstotki (2015) ter 62 odstotki (2019). Mladi postanejo prve žrtve vsake gospodarske krize, saj jih je najlažje odpustiti. Tako je bilo med gospodarsko krizo, ki je sledila finančni krizi v letih 2008/2009, podobno pa se dogaja tudi med trenutno krizo, ki jo je povzročila epidemija covid-19.
Ni pa vse večja prekarizacija edini problem, s katerim se soočajo mladi, ko vstopajo na trg dela. Kršitve delovnega prava so žal vse prepogosta praksa delodajalcev pri nas.
S katerimi kršitvami na trgu dela se srečujejo mladi?
Marca 2021 smo na Sindikatu Mladi plus v sklopu projekta Participacija mladih na trgu dela, ki ga financira program Evropske unije Erasmus+: Mladi v akciji, izvedli spletno raziskavo o participaciji mladih na trgu dela. V anketni vprašalnik smo vključili tudi vprašanja o kršitvah na trgu dela in dobili skrb zbujajoče rezultate: večina mladih se je že srečala s kršitvami na trgu dela. Največ, skoraj polovica (47 odstotkov) se je že srečala z delom na črno (so ga opravljali sami oziroma ga zaznali v svojem okolju). Mednje zagotovo sodijo tisti, ki so že delali preko tuje študentske napotnice ali tujega espeja – prvih je 27 odstotkov, drugih pa 13 odstotkov.
Slaba polovica anketiranih (46 odstotkov) ni pravočasno prejela plače ali honorarja. Dobra tretjina (36 odstotkov) je bila žrtev oziroma je v svojem delovnem okolju zaznala mobing. Tudi kršitve pri izrabi odmorov (med delovnim časom, dnevnih ali tedenskih) so precej pogoste; z njimi se je soočila slaba tretjina anketiranih. Neplačano uvajanje pri študentskem delu je opravljalo kar 29 odstotkov anketiranih, kar kaže na široko razširjenost te prakse, kljub temu, da neplačano uvajanje pri študentskem delu ni dovoljeno. Zaskrbljujoče je, da je postalo povsem samoumevno, da študent oziroma študentka dela nekaj ur, cel dan, morda celo več dni brez plačila. Naj na tem mestu še enkrat opozorimo, da je podlaga za delo študentov in dijakov izdana študentska napotnica, na kateri morajo biti evidentirane vse oddelane ure (in seveda tudi plačane), sicer gre za kršitev. Delo brez napotnice je delo na črno, kar velja tudi za neplačano uvajanje.
Preostale pogoste kršitve, s katerimi se na trgu dela srečujejo mladi, so neizplačilo plače ali honorarja, neplačevanje prispevkov za socialno varnost in/ali drugih obveznosti delodajalca (regres za letni dopust). Po naši raziskavi sodeč, plačila za opravljeno delo ni prejelo 29 odstotkov, po 10 odstotkom pa delodajalec ni poravnal prispevkov za socialno varnost oziroma jim izplačal regresa.
Na Sindikatu Mladi plus nudimo našemu članstvu tudi pravno svetovanje in pravno pomoč, in sicer kadar se srečujejo s kršitvami na delu. Letos se je na nas obrnilo že več kot 60 mladih z najrazličnejšimi težavami, prednjačijo pa nepravilnosti pri izplačilih honorarjev, plač ali nadur. Mladi pogosto ne vedo, na koga se obrniti, kako prijaviti kršitev, ali kaj sploh lahko storijo, da bo ta odpravljena. Vsem članicam in članom nudimo brezplačno pravno pomoč in pravno zastopanje, zato pozivamo, da se kršitvam zoperstavijo in se v primeru, da potrebujejo pomoč, obrnejo na nas.
Dejstvo, da se mladi pogosto srečujejo s kršitvami na trgu dela, ne bi smelo presenečati
Fragmentiran trg dela, različne oblike dela, od katerih vsaka nudi svoj nabor pravic (oziroma ga bolj pogosto ne nudi), pritiski delodajalcev, vedno večja težnja po dodatni fleksibilizaciji trga dela in težka pot do finančne neodvisnosti predstavljajo okolje, v katerem se je težko znajti.
Poleg tega nobena formalna institucija mladih ne izobražuje o njihovih pravicah. Mladi tako vstopijo na trg dela slabo ozaveščeni in zato hitreje postanejo žrtve, če pa pravice že poznajo, pa so velikokrat zaradi slabega ekonomskega položaja pripravljeni sprejeti vse, tudi kršitve.
Na Sindikatu Mladi plus zato ponovno pozivamo formalni izobraževalni sistem in zavod za zaposlovanje, naj za mlade pripravita programe, v okviru katerih se jih bo izobrazilo o pravicah na trgu dela in prepoznavanju kršitev.
Tovrstno izobraževanje mladih o delavskih in socialnih pravicah na Sindikatu Mladi plus že izvajamo, mlade udeleženke in udeleženci pa nam sporočajo, da bi si želeli več takih vsebin, in sicer že v času izobraževanja oziroma preden vstopijo na trg dela in se srečajo s kršitvami.
Pomanjkanje nadzora kaže na sprejemljivost kršenja zakonodaje in na manjvrednost mladih na trgu dela
Ob številnih kršitvah delovnopravne zakonodaje, ki smo jim priča kot sindikat, ki zastopa študentke, študente, dijake, dijakinje mlade prekarne delavke in delavce ter mlade brezposelne, se sprašujemo, kako to, da delodajalcev (očitno) nihče ne nadzira. Kdo preverja, če je študent, ki npr. streže v lokalu, imel 12 ur počitka med dvema izmenama? Ali če so na napotnici izpisane vse ure, ki jih je nekdo opravil? Se komu zdi nenavadno, da denimo samostojna podjetnica ves »dobiček« ustvari pri »sodelovanju« z enim podjetjem, kar najverjetneje pomeni, da gre za prikrito delovno razmerje in je ta oseba pravzaprav delavka? Žal se brez povečanega nadzora prakse delodajalcev ne bodo spremenile.
Ob mednarodnem dnevu mladih tako izpostavljamo pomen varovanja njihovih pravic. Ključen pri tem pa je tudi Inšpektorat RS za delo. Zato ob tem dnevu pozivamo h okrepitvi inšpektorata za delo. Že več let opozarjamo na kadrovsko podhranjenost inšpektorata in se zavzemamo za zaposlitev več delovnih inšpektorjev. Ti naj bodo usposobljeni za prepoznavanje raznoraznih kršitev delovne zakonodaje, predvsem pa tudi za ugotavljanje prikritih delovnih razmerij. Konec koncev pa je odpiranje novih delovnih mest, tudi pripravniških, na nadzorstvenih organih priložnost za mlade, da pridejo do prve redne zaposlitve.
Dodatno tudi pozivamo inšpektorat, naj opravi več nenapovedanih nadzorov, ne zgolj čaka na morebitne prijave.
Izvajanje nadzora in resno ter zavzeto preganjanje kršitev in sankcioniranje kršiteljev je ključno za zagotavljanje vladavine prava in za spoštovanje delavskih in socialnih pravic. S tem pa tudi za prepoznavanje pomena participacije mladih na trgu dela, ki so konec koncev najbolj izobražena generacija, a kljub temu vse prevečkrat najbolj izkoriščana in slabo plačana.
Država, ki ji ni mar za mlade in dopušča, da so izkoriščani ter da so njihove pravice na trgu dela spregledane, ne omogoča okolja, v katerem bi mladi želeli graditi svojo prihodnost in s tem tudi družbo. Samo jasni signali odločevalcev, politik in pristojnih institucij, ki morajo biti podkrepljeni s konkretnimi dejanji, bodo mladim morda vrnili upanje v to, da so v tej družbi vredni več, kot pa jim trenutni trg dela in trenutna politika priznavata.
Mladim tako ob njihovem dnevu želimo, da se zoperstavijo kršitvam na trgu dela in se borijo za svoje pravice. Slabe prakse delodajalcev je treba sankcionirati. Mladi ne bomo postali ponižni sužnji, ki smo pripravljeni sprejeti karkoli, ampak se bomo borili za varne, trajne in dostojne zaposlitve, za zelena delovna mesta in za prihodnost, ki bo temeljila na socialni pravičnosti.
