»Prodajanje zgodb o svobodni izbiri in izmikanje odgovornosti«
Platformna ekonomija, platformna podjetja, uporaba storitev, ki jo ta podjetja nudijo, in v naslednjem koraku delo prek spletnih platform je zadnja leta vse bolj prisotno tudi v Sloveniji. Ozko gledano pod besedno zvezo platformno delo razumemo obliko dela, vzpostavljeno med delavcem oziroma delavko, ki opravlja določeno storitev, in platformnim podjetjem, ki deluje kot posrednik med uporabnikom storitve in delavcem. S kritičnega vidika pa platformno delo opredelimo kot razmerje med platformnim ponudnikom – torej podjetjem, ki je lastnik tehnologije za posredovanje informacij in ima tudi vzpostavljeno hierarhično, menedžersko strukturo –, uporabnikom storitev in delavcem/delavko, ki pod zavajajočo idejo svobodne izbire svojega delovnega časa, delovnih navad in tudi plačila, za to podjetje opravlja delo, ki je praviloma prekarno – negotovo, nestalno in brez delavskih in socialnih pravic. Povedano drugače: platforme dela ne nudijo nikakršnih novih oblik dela, ki bi delavkam in delavcem zagotavljale več avtonomije, nasprotno – tisti, ki delajo za platformna podjetja, so v klasičnem podrejenem položaju v primerjavi z menedžmentom. Platformna podjetja se odgovornosti do delavk in delavcev izogibajo z izgovorom, da so v resnici tehnološka podjetja, čeprav je njihova primarna dejavnost storitvena: gre za taksi službe, nudenje prevozov, dostavo hrane in drugih dobrin, za čiščenje na domu, skrbstveno delo …
V okviru platformne ekonomije sicer poznamo prodajne platforme (Amazon, eBay), nastanitvene platforme (Airbnb), finančne in tudi nekomercialne platforme (Couchsurfing). Ker pa nas na Sindikatu Mladi plus zanima predvsem položaj delavk in delavcev v svetu dela, smo konec leta 2020 s sindikalnimi kolegi in kolegicami iz tujine začeli raziskovati značilnosti platformnega dela v Sloveniji na primeru dostavljalcev hrane za podjetji Wolt in e-hrana. Z metodo polstrukturiranih intervjujev z dostavljalci in dostavljalkami smo se dotaknili naslednjih področij: pravnih oblik, na podlagi katerih podjetji ponujata delo, pogojev dela, varstva in zdravja pri delu, plačilu, organiziranosti dela in drugih specifik, ki pričajo o položaju delavk in delavcev znotraj platformne strukture. Prišli smo do zanimivih in tudi presenetljivih ugotovitev, ki jih predstavljamo v poročilu. Med drugim smo ugotovili, da je področje platformnega dela neustrezno regulirano, da pri delavcih in delavkah obstajajo prikriti elementi delovnega razmerja ali pa status ekonomsko odvisnih oseb. Iz anonimnih intervjujev, ki smo jih opravili, je razvidno tudi, da delavci in delavke ne poznajo dovolj svojih zakonsko določenih pravic, da so od dela odtujeni in da svoje vloge znotraj delovnega procesa pogosto ne reflektirajo. Slednje se v praksi kaže kot relativno zadovoljstvo delavk in delavcev z možnostjo opravljanja dela za platformno podjetje, kar izhaja tudi iz vsesplošnega nižanja delavskih standardov, katastrofalnih razmer na trgu dela, ideologije individua(liza)cije in nekritičnega sprejemanja svoje vloge v družbi. Delavke in delavce v platformnih podjetjih, ki bi kaj od naštetega želeli spremeniti, tako pozivamo, da nas kontaktirajo, saj lahko nekaj, kar se zdi kot tegoba posameznika ali posameznice, rešujemo le kolektivno.
Čas je, da pri vseh oblikah dela zahtevamo zajamčeno plačilo, ki je sorazmerno z dobičkom, ki ga ustvarjamo, stabilen in predvidljiv delovni čas ter osnovne delavske pravice, kot je pravica do plačanega dopusta in bolniške odsotnosti!
