Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ)je v javni razpravi z argumenti nastopil proti spremembi zakona o prevozih v cestnem prometu, ki jo je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo, v delu, kjer predvideva uvedbo elektronskih platform z gibljivo ceno. Gre za predpogoj, ki ga za vstop na naš trg cestnih prevozov potrebujejo multinacionalke kot so Uber, Lyft, Didi, in podobni.
Sindikatovo stališče je vseskozi enako: iz izkušenj iz tujine lahko vidimo, kako škodljive so posledice platformnega dela za delavce in delavke.
Menimo, da odpiranje vrat multinacionalkam, ki se izogibajo priznanju delovnega razmerja in plačevanju davkov, pomeni škodljivo prakso za Slovenijo, ki ima že tako neslavno visoko število ljudi v prekarnih oblikah dela, pravijo v SDPZ. Na škodljivost teh sprememb opozarjajo s strokovnimi analizami in primerjalnimi podatki, v odgovor pa zadnje dni doživljamo napad na našega predstavnika taksistov na povsem osebni ravni. V zadnjih dneh je v posameznih medijih tako z imenom in priimkom (in zgodovino njegove družine) izpostavljen posameznik, ki si je upal javno izraziti svoje mnenje, pri čemer seveda pred objavo posameznega članka ni bil pozvan, da tudi sam pove svojo zgodbo, še opozarjajo.
Ko digitalizacija pomeni samo še več prekarizacije
Generalna sekretarka SDPZ Saška Kiara Kumer, predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc in Petra Krištof iz sindikata taksistov so nasprotovanje predlogu novele zakona o prevozih v cestnem prometu izrazile tudi na današnji novinarski konferenci v Ljubljani. Poudarile so, da takšne platforme pogosto temeljijo na kršenju delovne zakonodaje, saj vozniki nimajo urejenega statusa zaposlenih. Saška Kiara Kumer je opozorila tudi, da naj bi predlog novele, ki je v parlamentarni obravnavi, poleg vožnje s taksimetri omogočil tudi vožnjo s pomočjo aplikacij, ki uporabniku omogočijo, da poišče voznika in opravi prevoz z že dogovorjeno ceno. Pri tem je izpostavila: »Ministrstvo pri tem izpostavlja digitalizacijo, vendar pa vsi že poznamo elektronske aplikacije za naročanje in plačevanje prevozov.« Takšne prakse so sicer doslej izkazale kot izrazito slabe za zaposlene, saj ima Uber ogromno odprtih sporov z delavci, ki jih je nekaj podjetje tudi že izgubilo. »Tam, kjer so ga sprejeli pod njegovimi pogoji, se je povečala prekarizacija, zmanjšala pa se je varnost prevozov,« je dodala. Prav tako velja opozorilo, da bi tak zakon moral obravnavati ekonomsko-socialni svet, medtem ko pri njegovem nastajanju pa ni sodelovalo niti ministrstvo za delo, zato v sindikatu menijo, da bi bilo treba predlog novele umakniti iz obravnave in ga poslati v medresorsko usklajevanje. V SDPZ se tudi ne strinjajo, da bi na trgu taksi storitev v Sloveniji veljal monopol, saj že zdaj večina taksistov komaj zasluži za preživetje.
Tea Jarc pa je izpostavila problematiko prekarnih oblik dela. Predlog novele namreč prinaša le zmanjševanje delavskih standardov in širjenje prostora za prekarne oblike dela. »In to, da Uberju omogočimo, da pride v Slovenijo,« je opozorila. Prakse, ki jih je Uber pokazal v drugih državah in zaradi katerih je ponekod celo prepovedan, so, kot je izpostavila, predvsem kršenje delovne zakonodaje, ker voznicam in voznikom ne priznava statusa zaposlenih, ne glede na obseg dela, ki ga opravijo. Poleg tega Uber tudi krši zakonodajo, ki določa varnostne standarde v prometu in na delovnem mestu. »Uber se sicer spreneveda, da želi samo nuditi možnost izbire pod enaki pogoji kot drugi, vendar je to debela laž,« je poudarila in dodala, da se Uber izogiba kakršnikoli odgovornosti do voznikov.
Tudi grožnje s smrtjo!
Prisotne sindikalistke pa so ob koncu še enkrat opozorile na nesprejemljive napade na predsednika sindikata taksistov Dejana Jefima, ki prejema tako grožnje s smrtjo kot druge oblike pritiska, za katere smo vsi skupaj seveda prepričani, da v svobodno družbo, ki je občutljiva na sovražni govor, ne sodijo in zoper katere je treba znotraj našega pravnega reda tudi ustrezno ukrepati.
Novinarsko konferenco si je sicer mogoče ogledati tudi s klikom na tole fotografijo:
Prevzeto z zsss.si
