Konec prejšnjega leta je iz Bruslja prišla nadvse spodbudna sindikalna novica: Tea Jarc, sicer predsednica Sindikata Mladi plus, je bila na podlagi nominacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije izvoljena za predsednico Odbora za mlade pri Evropski konfederaciji sindikatov (Etuc). Tako je postala, kot pišemo v novi številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, prva izvoljena funkcionarka (ali funkcionar) iz Slovenije, ki je bila kadarkoli nominirana ali izvoljena na predsedniško funkcijo v evropskih sindikalnih strukturah.
Prava priložnost torej za pogovor z novopečeno predsednico, ki je sicer že več kot pet let aktivna v sindikalnem gibanju; v prvi vrsti deluje kot predsednica že omenjenega sindikata študentov, dijakov in mladih brezposelnih ter mladih prekarnih delavk in delavcev (trenutno opravlja drugi mandat), aktivna pa je tudi v okviru ZSSS. Ves čas se udejstvuje še na mednarodni ravni, kjer sodeluje pri različnih zagovorniških aktivnostih, predstavlja primere dobrih praks organiziranja mladih v sindikate in vodi različne izobraževalne dejavnosti.
Kako je prišlo do tvoje izvolitve na mesto predsednice Odbora za mlade pri Evropski konfederaciji sindikatov?
Za kandidaturo sem se odločila, ker sem bila aktivna članica Etucovega odbora za mlade že v prejšnjem mandatu, ko smo veliko in dobro delali. Obenem pa se mi je zdelo, da lahko kot predsednica s svojim znanjem in motivacijo naredim še več. V mislih sem imela tudi to, da gre pri odboru za organ z velikim potencialom, ki pa ni vedno najbolje izkoriščen. Lahko pa povem, da so me h kandidaturi nagovarjali tudi drugi: že januarja lani se je denimo name obrnila prejšnja predsednica odbora, madžarska sindikalistka Viktória Nagy, in še nekaj drugih sindikalnih kolegov, ki so mi povedali, kje me vidijo in da bi si želeli še aktivnejše moje vloge v naslednjem mandatu. Nato so stekli ustrezni postopki, pogovori z drugimi mladimi evropskimi sindikalistkami in sindikalisti, oblikovanje ožje ekipe …
Je bil »predvolilni boj« hud?
Načeloma pri takih odločitvah obstaja težnja, da jih dosežemo s konsenzom. Zato tudi tokrat ni bilo predvolilnega boja v klasičnem pomenu besede, kot ga na primer poznamo pri kakšnih drugih volitvah, je pa treba opraviti veliko pogovorov in usklajevanj, da pridemo do soglasja. V Odboru za mlade Evropske konfederacije sindikatov tako vedno stremimo k temu, da najdemo kompromis in vsakemu, ki bi bil rad aktiven, poiščemo prostor za sodelovanje, obenem pa poskrbimo za ustrezno razmerje moči (pri regijski razdelitvi, spolu) med različnimi kandidati in kandidatkami. »Predvolilne« aktivnosti so tako namenjene predvsem iskanju prave kombinacije oziroma nekakšne kompromisne rešitve, zato tudi ni treba, da gre za kakšen strašen boj …
Kaj pomeni tvoja izvolitev za slovensko sindikalno gibanje?
Menim, da moja izvolitev pomeni zelo veliko priznanje predvsem za Sindikat Mladi plus, za moje delo predsednice in na splošno za vse naše aktivnosti in prizadevanja pri vključevanju mladih v sindikate, pri čemer tudi na mednarodni ravni predstavljamo nekaj novega in svežega. Seveda gre tudi za priznanje ZSSS, ki me je uradno nominirala in pomembno podprla pri kandidaturi, nenazadnje tudi zato, ker naša regija v evropskih sindikalnih strukturah še ni imela predstavnika oziroma predstavnice na tako vidnem položaju.
Kaj pravzaprav je Odbor za mlade pri Etucu?
Odbor za mlade je krovna sindikalna struktura za mlade sindikaliste in sindikalistke znotraj Evropske konfederacije sindikatov. Ta ima različne odbore in eden od njih je tudi odbor za mlade, ki je hkrati nekakšna samostojna struktura, katerega članice so pravzaprav vse konfederacije, ki sestavljajo Evropsko konfederacijo sindikatov – 90 nacionalnih sindikalnih central iz 38 različnih držav – in deset panožnih federacij. Vsaka od članic lahko v Odbor za mlade imenuje svojega predstavnika, znotraj odbora pa potem izvolimo t. i. biro ali izvršilni odbor, ki ga sestavljajo predsednik oziroma predsednica, dva podpredsednika in drugi predstavniki iz različnih regij, eno mesto pa pripada tudi panožnim federacijam.
O kakšnih regijah je govor?
Znotraj Etucovega Odbora za mlade so vzpostavljene različne regijske strukture (glej okvir, op. a.), Slovenija pa spada v sredozemsko regijo, kjer so še Hrvaška, Srbija, Severna Makedonija, Grčija, Ciper ipd. Načeloma dobi vsaka regija po eno mesto v omenjenem biroju in nanj nominira predstavnika oziroma predstavnico. Tudi od panožnih federacij se pričakuje, da dosežejo soglasje in določijo skupnega predstavnika. Sicer pa sestava našega odbora za mlade ni popolna, saj angleško govoreča regija tokrat ni nominirala nobenega predstavnika.
Regije
Odbor za mlade Evropske konfederacije sindikatov je sestavljen iz različnih regionalnih struktur. Nordijsko regijo sestavljajo Danska, Finska, Islandija, Norveška, Švedska, v francosko govoreči so Francija, Belgija, Švica itd., v angleško govoreči Irska, Nizozemska in Združeno kraljestvo. Celinska regija zajema Avstrijo, Češko, Nemčijo, Slovaško itd., v sredozemski pa so združene Slovenija, Hrvaška, Grčija, Ciper, Malta, Turčija itd. V latinski regiji so Italija, Španija, Portugalska, skupaj z majhnima Andoro in San Marinom, vzhodnoevropsko regijo pa sestavljajo Bolgarija, Madžarska, Poljska, Romunija in baltske države.
Vsaka regija v odbor načeloma prispeva po enega predstavnika ali predstavnico, enega skupnega predstavnika pa imenuje tudi deset panožnih federacij, ki so znotraj Etuca združene v t. i. Evropsko federacijo sindikatov (Etuf).
Kaj pa odbor počne?
Odbor ima mandat za združevanje in zastopanje stališč in mnenj mladih sindikalistk in sindikalistov na evropski ravni ter za krepitev mladinskih struktur znotraj samih sindikalnih konfederacij. V prejšnjem mandatu smo na primer sprejeli zelo pomemben dokument z naslovom Prihodnost mladih (The Future of Youth), v katerega smo zajeli vsa naša glavna stališča. Tako predstavlja kompas za naše delovanje v prihodnosti, saj se v njem ukvarjamo s prihodnostjo dela, s prihodnostjo socialne Evrope in prihodnostjo sindikalnega gibanja. Tako imamo izdelano strategijo o tem, kaj želimo doseči, ter jasno izoblikovana stališča, s tem pa tudi mandat za implementacijo naših stališč na različnih ravneh. Tako v odnosu do evropskih (in nacionalnih) odločevalcev ter delodajalcev oziroma na področju zagovorništva kot tudi v povezavi s sindikalnimi centralami na lokalni in nacionalni ravni.
Kakšni so konkretni načrti in prioritete novoizvoljene ekipe?
Ena od prioritet za novi mandat je zagotovo oblikovanje politik, s katerimi bomo lahko olajšali prehod mladih iz izobraževanja na trg dela. Gre za področje, ki zajema tako brezposelnost mladih kot ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki jih podpira tudi Evropska komisija, na primer Jamstvo za mlade, o katerem bodo odgovorni odločali ravno v tem letu. Aktivni smo tudi na področju vajeništva in pripravništva, kjer pripravljamo standarde kakovosti. Prav tako bo pomembno še včlanjevanje mladih v sindikalne strukture, pri čemer bomo dali poseben poudarek organiziranju ter združevanju prekarnih delavk in delavcev. Ukvarjali se bomo s podnebnimi spremembami in z okoljsko krizo ter s sindikalnimi aktivnostmi pri prehodu v zeleno gospodarstvo oziroma v zeleno družbo z jasnim poudarkom na t. i. pravičnem prehodu. V ospredju bo nedvomno tudi področje socialnih pravic, pri katerem se močno navezujemo na Evropski steber socialnih pravic, ki določa smernice za socialne pravice, ki naj bi bile dostopne vsem državljanom in državljankam EU. Pri tem so pogosto prav mladi tisti, ki zaradi brezposelnosti ali ujetosti v prekarne oblike dela do njih velikokrat nimajo dostopa.
Kakšno moč in vpliv pa ima odbor za mlade znotraj same Evropske konfederacije sindikatov?
Odbor za mlade si je izboril kar pomembno vlogo. Evropska konfederacija sindikatov ima na primer različne odbore in telesa, odbor za mlade pa ima sedež v vsakem od njih, kar pomeni, da lahko sedimo v vseh najvišjih organih znotraj Etuca ter imamo tam tudi pravico do besede in glasovalno pravico. Ko Etuc oblikuje svoja stališča o socialnih pravicah, smo zraven, ko odloča o podnebni politiki, smo prisotni, in podobno. Že sama struktura Evropske konfederacije sindikatov nam torej omogoča sodelovanje pri vseh pomembnejših odločitvah in vprašanjih. Za kar pa se bomo tudi v tem mandatu zavzeto borili, je tudi to, da bi na Etucovem kongresu, ki je vsakih pet let, spodbudili konfederacije, da nanj nominirajo več mladih delegatk in delegatov kot do zdaj.
Ali gledajo starejši evropski sindikalisti na mlajše sodelavke in sodelavce zviška ali pa vas imajo za enakovredne partnerje?
Zaenkrat lahko poročam samo o pozitivnih izkušnjah in o dobrih odnosih. Gre za nekoliko drugačno raven komunikacije, pri kateri ni pokroviteljstva samo zato, ker si pač predstavnik ali predstavnica mladih. Prej bi lahko govorila o iskrenem veselju, da smo tudi mladi sindikalno aktivni, in ker smo zraven, nas tudi poslušajo. Koliko nas bodo upoštevali, bomo sicer še videli.
Treba pa se je zavedati, da obstaja znotraj Evropske konfederacije sindikatov izjemna pluralnost, zato tudi sami sindikati potrebujejo veliko časa, da o določeni temi dosežejo dogovor. Pred kratkim smo na primer obravnavali idejo o minimalni plači na evropski ravni, v povezavi z aktualnimi načrti nove Evropske komisije, in že pri taki temi je velikokrat težko doseči konsenz, saj obstaja razkorak predvsem med sindikati evropskega severa in juga. Skandinavski sindikati denimo sploh ne poznajo koncepta nacionalne minimalne plače in se mu želijo izogniti, medtem ko ga južnoevropske in tudi vzhodnoevropske države načeloma zelo cenijo. Sama bi tako rekla, da znotraj Evropske konfederacije sindikatov ne gre toliko za navzkrižje interesov med na primer mlajšimi in starejšimi sindikalisti ter sindikalistkami, ampak za nabor različnih ter raznolikih praks in izkušenj, med katerimi je treba najti skupni imenovalec, kar zna biti zelo zahtevno. Vendar tudi na tej ravni vedno stremimo k enotnosti sindikatov, k solidarnosti in oblikovanju kompromisov.
Mednarodno delavsko in sindikalno povezovanje sta že zaradi mednarodnega delovanja kapitala izjemno pomembna. Eno naših osrednjih sindikalnih obzorij določa članstvo ZSSS v Evropski konfederaciji sindikatov. Več o tem, za kakšno organizacijo gre, kakšni so njeni cilji, nameni in metode ter kako je ZSSS kot legitimen del evropskih integracij vpeta vanjo, je mogoče prebrati tukaj: Kako in kje se povezujejo evropski sindikati
Kako pa je z dostopom sindikalne strani do evropskih odločevalcev?
Na evropski ravni veljamo sindikati za precej pomembnega partnerja, kar Evropska komisija zelo jasno spoštuje, vsaj na deklarativni in proceduralni ravni. Ko se EU odloča o čemerkoli, kar je relevantno za delavke in delavce, se posvetuje tudi z Evropsko konfederacijo sindikatov oziroma vzpostavi socialni dialog z vsemi partnerji. Odbor za mlade ima dostop do vseh teh sestankov. Povsod, kjer bo govor o mladih, svetu dela ipd., bomo zraven. Če pa nam mesta slučajno ne bodo zagotovili, bomo na to opozorili in si ga izborili. Sicer pa menim, da je spoštovanje do sindikatov in naše vloge v družbi na evropski ravni pogosto celo večje kot v Sloveniji.
Kdo so tvoje nove sodelavke in sodelavci znotraj odbora? Prihajate namreč iz sedmih različnih evropskih držav (glej okvir, op. a.) in iz prav toliko različnih sindikalnih okolij.
Drži, prav to je ta pluralnost, o kateri sem govorila prej. Ekipa je zelo motivirana in zagnana, vsem izvolitev veliko pomeni, obstajajo pa določene razlike že na podlagi tega, iz katerih držav prihajamo in kakšna je tamkajšnja sindikalna kultura, obenem pa ni enotno niti naše sindikalno ozadje. Večina sindikalistk in sindikalistov iz novoimenovanega odbora za mlade namreč prihaja iz različnih panožnih sindikatov. So na primer sindikalni zastopniki v lastnem podjetju, potem se angažirajo v sindikalnih strukturah na nacionalni ravni in v naslednjem koraku jih nominirajo na evropsko raven. V tem pogledu sem sama dokaj privilegirana, saj sem zaposlena neposredno na sindikatu, in lahko svoj čas primarno namenjam sindikalnemu boju, medtem ko to ni privilegij vseh. Moje sodelavke in sodelavec sicer prihajajo iz Nemčije, Romunije, Švedske, Italije, Francije, torej iz zelo raznolikih sindikalnih okolij. Kar je skupno vsem drugim, razen meni, pa je to, da prihajajo iz odborov za mlade znotraj njihovih matičnih sindikalnih konfederacij. V tujini namreč ne poznajo strukture, kot je Sindikat Mladi plus. Sicer pa se poznamo že od prej in smo bili na evropski sindikalni ravni aktivni že v preteklosti.
Nova ekipa
Mandat odbora za mlade traja dve leti, po novem pa je odbor sestavljen iz naslednjih posameznic in posameznikov:
Predsednica: Tea Jarc, ZSSS (Slovenija)
Podpredsednik: Joscha Wagner, DGB (Nemčija)
Podpredsednica: Adriana Ciacâru, C.N.S.L.R.- Fratia (Romunija)
Člani oziroma članice odbora:
Chloe Bourguignon, UNSA (Francija)
Plamena Parteniotis, EPSU (Evropska federacija sindikatov javnih storitev)
Nicoletta Merlo, CISL (Italija)
Åsa Ström, SACO (Švedska)
Zakaj je pomembno, da smo tudi slovenski sindikalisti in sindikalistke zraven na mednarodni sceni?
Moramo se zavedati, da odločitve, sprejete na evropski ravni, pomembno vplivajo na naše vsakodnevno življenje, in njihov odstotek nikakor ni majhen, temveč je izjemno velik. Predvsem na področjih, kot je socialna politika, delo in podobno. Trenutno je v veljavi več kot 80 različnih evropskih direktiv, ki imajo neposreden vpliv na to, kako delamo, kakšne varnosti pri delu smo deležni, kakšna je ureditev našega delovnega časa, kako je z odmori, dopusti in podobno. Vse to ni samo rezultat bojev na nacionalni ravni ali na ravni podjetja. Tudi mednarodni, evropski vidik je še kako pomemben. Če se zavedamo, kako zelo EU vpliva na naše življenje in delo, potem je jasno, da moramo biti prisotni tam, kjer odgovorni sprejemajo odločitve. Zato je tako pomembno, da so sindikati na evropski ravni močni in znotraj njih tudi odbori za mlade. Prav za mlade so odločitve, sprejete na evropski ravni, izjemnega pomena. Poznamo na primer shemo Jamstvo za mlade, ki jo je Evropska komisija v času finančne krize oblikovala za spodbujanje zaposlovanja mladih v državah članicah Evropske unije. Shema pri nas ne bi nikoli obstajala, če ne bi obveljalo na ravni EU, da jo mora vzpostaviti vsaka država. V Sloveniji je tudi ne bi bilo mogoče financirati, če ne bi zanjo dobili evropskih sredstev, saj je večinsko financirana z evropskim denarjem. Tovrstne zadeve so torej zelo prepletene, in če ignoriramo evropsko raven, potem se odrečemo sodelovanju pri številnih pomembnih odločitvah, ki zelo vplivajo na naše življenje. Seveda mora biti pri tem prisotna tudi Slovenija, saj vsaka država članica prispeva svoj pogled in izkušnje. Ne smemo dopustiti, da odločajo na primer samo velike države s svojimi lastnimi stališči in interesi, ki morda za nas niso vedno relevantni ali pa nam celo škodijo.
Mandat novoizvoljenega odbora za mlade traja dve leti. Česa si želiš ob njegovem zaključku?
Predvsem si želim okrepiti potencial, ki ga ima odbor, v prvi vrsti na področju zagovorništva in sodelovanja z evropskimi odločevalci. Želim si, da bi nas prepoznali kot pomembnega in upoštevanja vrednega sogovornika. Znotraj Etuca želim okrepiti tako evropski odbor za mlade kot vzpostaviti intenziven dialog s konfederacijami, da bodo slednje na nacionalni ravni namenile več pozornosti svojim nacionalnim mladinskim odborom oziroma mladinskim strukturam znotraj sindikatov. Težko je namreč pričakovati, da bomo mladi na nacionalni ravni močni, če ni ustrezno močno sindikalno jedro. Mladi morajo biti najprej močni oziroma ustrezno sindikalno zastopani na ravni podjetij in v konfederacijah, potem pa se bo vse skupaj lahko prelilo tudi na evropsko raven. Pri tem ima pomembno vlogo tudi Evropska konfederacija sindikatov, ki lahko poskrbi za krepitev mladinskih struktur na ravni konfederacij, ter njen odbor za mlade, ki lahko izpostavi dobre prakse in poda ustrezna priporočila.
Gregor Inkret
Prevzeto z zsss.si
