Zadnje tedne pogosto pogledujemo proti sosednji Madžarski, kjer zaradi pred kratkim sprejete sporne zakonske spremembe (pa še česa) – tamkajšnji sindikati so jo poimenovali ‘suženjski zakon’ –, ki omogoča povečanje števila dovoljenih nadur na letni ravni, delodajalci pa jih bodo lahko po novem poplačali v roku treh let, protestirajo delavke in delavci.
Kako pa je na splošno z madžarskimi sindikati? Kako razmišljajo in delujejo pod desno, konservativno in avtokratsko oblastjo premiera Viktorja Orbana? Kako je z njihovim članstvom? Kakšne vzporednice lahko povlečemo s Slovenijo?
“Danes v madžarskem sindikalnem gibanju ni več visoke stopnje sindikaliziranosti, ki ga je krasila v začetku devetdesetih let. Zaradi hude konkurence med konfederacijami je sicer težko dobiti realne podatke o številu njihovih članov in jih primerjati s podatki o delovni sili. Vendar pa so si različne raziskovalne institucije enotne v oceni, da danes stopnja sindikaliziranosti ne znaša več kot 12 odstotkov. Največ članov naj bi po podatkih Evropske konfederacije sindikatov še vedno imela nova konfederacija MASZSZ – 104.000. Sledijo ji LIGA z malenkost več kot 100.000 člani, ESZT – 66.324 člani, SZEF – 60.486 člani ter MOSz – 53.112 člani. Sami sindikati pa trdijo, da imajo skoraj 600.000 članov, pri čemer se sklicujejo predvsem na močne sindikate upokojencev.”
Več v članku: Iz tujine: Kaj se lahko naučimo iz madžarske izkušnje?
