V obskurnem ne»Demokratičnem« političnem tedniku, v katerem sami sebe označujejo za »tednik slovenske pomladi«, je bil 4. 10. v sodelovanju z založbo Nova obzorja d. o. o. objavljen javni razpis za izvirno slovensko pravljico, namenjeno otrokom do 10. leta starosti. Razpis je sporen, saj več kot očitno spodbuja sovražnost do drugačnega in strupeno netolerantnost.
V splošnih pogojih omenjenega razpisa je namreč navedeno, da naj bodo v pravljici pozitivni liki (lahko tudi živali) iz domačega, slovenskega okolja, »vsiljivci oz. negativci pa tujerodna, invazivna vrsta«. Ker vsi vemo, da prihajamo iz vseh možnih vetrov, je to navadna neumnost!
Poleg že znanega čaščenja t.i. »tradicionalne družine« in »vrednot«, opozarjajo tudi na nevarnosti, ki jih prinašajo multikulturalizem in ilegalne migracije. To kaže na njihovo ozkoglednost, hkrati pa želimo opozoriti, da brez takšnih migracij (nekoč pred davnimi, davnimi časi) tudi nas danes ne bi bilo tu. Z razpisom pa želi tednik spodbuditi »narodno zavest in domoljubje« ter omenja »da je lepo živeti v tradicionalni družini (oče, mama, otroci) in obkrožen s sonarodnjaki/ svojo vrsto«. Ker smo že v preteklosti videli kam vodi takšna miselnost, je tudi to navadna bedarija!
V oči bode tudi dejstvo, da kot primer uporabljajo motive iz slovenskega leposlovja, z namenom propagiranja lastnih interesov. Sploh pa je ironično, da so si izbrali lik, ki je v izvirniku prikazan kot izrazito pozitiven, toleranten in brez predsodkov. #nedamoKekca! Na koncu želijo, da zmaga »pravica in resnica ter narodna zavest, domoljubje in družina«, a ker hujskanje ljudi, še posebej otrok, ni še nikoli pripeljalo do srečnega konca, smo za vas pripravili svojo pravljico.
Takole gre:
Kekec ne bo branil meje!
Nekoč v davnih časih so živeli ljudje, ki so bili zelo uspešni in bogati. Živeli so v čudovitih razkošnih domovih, njihova omizja so bila vedno obložena s številnimi dobrotami, njihovi otroci pa so živeli v miru in sreči.
V teh krajih so namreč živeli ljudje različnih kultur, narodnosti, veroizpovedi, spolnih usmerjenosti in iz najrazličnejših družin. Prav vsak obiskovalec iz bližnjih in daljnih dežel je bil tam več kot dobrodošel. Kdor je želel, se je lahko tam ustalil in na svoj način pripomogel k splošni dobrobiti in blaginji vseh. Nekateri so bili odlični matematiki in fiziki. Ti so pomagali pri gradnji njihovih domov, templjev in palač. Poskrbeli so, da je bilo bogastvo enako razporejeno med vse in ustvarili številne čudovite iznajdbe. Drugi so bili zdravilci in so poznali zdravilo za vsako bolezen na tem svetu. Tretji so imeli občutek za glasbo in ples ter prenašali svoje znanje in modrost na naslednje generacije. Spet četrti so znali gojiti katerokoli rastlino in poskrbeti za vsako žival. Na poljih so pridelali bogato letino, od živali pa dobili vse, kar so potrebovali za življenje. Ker so vsi ti ljudje živeli skupaj, v sožitju in se učili drug od drugega, je njihova skupnost cvetela. Zavedali so se namreč, da so enaki v svoji raznolikosti in so zato veliko bogatejši in uspešnejši od tistih, ki so živeli v medsebojnih sporih in zavisti.
Nekoč pa je v njihove kraje prišel Ivan Desni, ki ni mogel razumeti takšnega načina življenja in jim je zavidal njihovo blaginjo. Odločil se je, da bo med njimi skušal narediti razdor in v njih zbuditi strah pred drugačnostjo. S tem, ko jim je začel pripovedovati o nekakšnem navideznem sovražniku, ki jim bo pobral vso hrano in blaginjo, je med ljudmi povzročil nezaupanje in prepir, zato so postali sumničavi. Bali so se vsakega soseda in vseh drugačnih, zato so postopoma pričeli bežati v vse smeri neba.
Nad kraljestvo se je spustila megla, polja so postala opustošena in zapuščena, njihovi domovi pa prazni. A vendar se je manjša skupina odločila, da bo ostala in se borila proti sovraštvu in nesmiselnemu sejanju strahu. Niso namreč nasedli njegovim lažem in tako ugotovili, da je ta sovražnik, o katerem jim je govoril Ivan, pravzaprav on sam. Spoznali so, da je on v manjšini, oni pa, če so skupaj, močnejši. Nekega dne so se tako odločili, da skupaj nastopijo proti njemu in ga dokončno izženejo. Po tem so na vse smeri neba poslali sle, da v njihovi skupnosti znova vlada mir in ljudje so se postopoma začeli vračati na svoje domove.
V kraljestvu je znova posijalo sonce in sovraštva je bilo konec.
