Najbolj nov med svežimi obrazi, Marjan Šarec, se je na ponedeljkovem predvolilnem soočenju na Televiziji Slovenija še enkrat več izkazal za nevarnega politika.
Pri Šarcu se sicer večkrat zdi, da smo na soočenjih lahko v živo priča njegovem oblikovanju mnenj. Kot da bi se šele v tistih dveh sekundah med vprašanjem voditelja/ice in svojim praznih krilatic polnim odgovorom soočil z nekaterimi kompleksnejšimi problemi … Tako bi bilo seveda Šarcu naklonjeno razumevanje situacije, še slabše je, če so “rešitve”, s katerimi nam postreže, rezultat daljšega razmisleka. Na tokratnem soočenju je pozornost vzbudil z izjavo: ”Treba se je vprašati, zakaj je nekdo tako dolgo na bolniškem dopustu, zadevo je treba sistemsko rešiti, definitivno ni prav, da je nekdo več kot eno leto na bolniškem dopustu.” Na spletni strani njegove stranke je bilo v povzetku soočenja sicer dodano pojasnilo, da kot razlog za dolge bolniške razumejo (pre)dolge čakalne dobe. Pa vendar, že poigravanje s takimi mislimi oziroma njihovo nespretno formuliranje je lahko nevarno.
Delavke in delavci si po definiciji bolniških odsotnosti ne želijo, še najmanj takšnih, ki trajajo več kot leto dni. Kakršnokoli razpravljanje o tem, da bi hudo bolne ljudi zaradi dolgotrajne odsotnosti z dela še dodatno kaznovali, je zato nesprejemljivo. Če Šarec predolge bolniške pripisuje predolgim čakalnim vrstam, naj to (na soočenjih) tudi jasno pove. Obenem naj se jasno ogradi od ideje kaznovanja delavk in delavcev na bolniški, saj vseh dolgotrajnih odsotnosti (npr. zdravljenje raka) pač ni mogoče pripisati le čakalnim vrstam. S tem, ko Šarec tega ne stori in se zapleta v nikoli razjasnjene floskule o “potrebi po sistemskem reševanju zadev”, le krepi ozračje, v katerem se vsa odgovornost prenaša na delavke in delavce. Brezposelni in prejemniki socialne pomoči naj bi bili v skladu s to logiko leni, tisti na bolniških naj bi se izogibali delu in tako dalje. Vse to v državi, kjer že tako ali tako vlada prezentizem oziroma prisotnost na delovnem mestu kljub bolezni. Kar 59 odstotkov delavk in delavcev je bilo po podatkih raziskave iz leta 2012 v minulem letu na delovnem mestu prisotnih tudi med boleznijo. Ta številka je krepko nad povprečjem Evropske unije, kjer je takih delavcev 39 odstotkov. Nadpovprečno veliko delavcev v Sloveniji, kar 60 odstotkov, v zadnjem letu sploh ni bilo na bolniškem dopustu. Preusmerjanje pozornosti na domnevno predolgo bolniško odsotnost je zato v situaciji, v kateri ljudje bolniških zaradi negotovih zaposlitev sploh ne upajo vzeti, popolnoma nesprejemljivo. Da o dejstvu, da vse več ljudi, ki ne delajo po pogodbi o zaposlitvi, pač pa na katerega od drugih načinov, možnosti plačane bolniške odsotnosti sploh nima, niti ne govorimo. Šarec naj zato doma vse skupaj še enkrat premisli, sicer mu bo naslednjič dodeljena še večja BUČA!
