19. 3. 2017 se je zaključila javna obravnava predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-1), spodaj pa objavljamo naš komentar na omenjen zakon.
1. Pozdravljamo 3. člen predloga zakona, ki pravi, da bo Republika Slovenija iz proračuna zagotavljala finančna sredstva za plače in druge prejemke iz delovnega razmerja pripravnikov in specializantov v mreži javne zdravstvene službe. Financiranje iz integralnega proračuna bo omogočilo stabilno in nemoteno izvajanje pripravništva, vendar pričakujemo, da se bo pripravništvo izvajalo v primerljivem obsegu, kot se je do zdaj.
2. 25. člen predloga zakona močno omejuje možnost zavarovanja prek partnerja. To pomeni, da bi bila do možnosti tovrstnega zavarovanja po novi ureditvi upravičena samo tista oseba, ki je tudi prijavljena na Zavodu za zaposlovanje in aktivno išče zaposlitev, je starejša od 65 let, ali pa ima otroka, ki še ne obiskuje osnovne šole. Pravica do zavarovanja prek partnerja bi torej postala mnogo bolj omejena oziroma bi jo bilo mogoče pridobiti pod strožjimi pogoji, kar je tudi sicer trend na področju socialne varnosti v Sloveniji.
Ženske opravijo večino neplačanega gospodinjskega in skrbstvenega dela – neformalno, neplačano delo v gospodinjstvu po oceni OECD predstavlja približno 33 odstotkov BDP držav članic, v Sloveniji pa skoraj 40 odstotkov BDP. Poleg dejstva, da gospodinjsko in skrbstveno delo pogosto pomeni dodatno obremenitev žensk – poleg njihovih (ne)rednih zaposlitev –, pa obstajajo tudi primeri, ko osebe (večinoma ženske) ostanejo doma kot gospodinje. Pri tem se moramo zavedati, da so razlogi za to, da posameznica postane gospodinja različni: lahko gre za njeno lastno izbiro, morda za različne okoliščine, zaradi katerih mora skrbeti za druge člane družine, lahko pa tudi za posredno prisilo, ko jo v omenjeno situacijo potisne dejstvo, da na trgu dela ne more dobiti redne zaposlitve.
Tovrstni spremembi ostro nasprotujemo, saj bi pomenila poslabšanje položaja žensk, ki iz takega ali drugačnega razloga niso na trgu dela, pri tem pa jim bo odvzet eden od elementov varnosti. Ženske že tako opravijo ogromne količine neplačanega skrbstvenega in gospodinjskega dela, s katerim skrbijo za prejšnjo (upokojeni starši), trenutno (partner, ki ima zaposlitev) in bodočo (otroci) delovno silo, ter so kot take nepogrešljive tako za državo kot tudi za kapital, predvsem pa za družbo kot celoto. Za to pa bo zdaj posameznica “nagrajena” še z dodatnimi stroški za osnovno zdravstveno zavarovanje. Predlagamo, da se možnost zavarovanja prek partnerja ohrani v taki obliki, kot jo poznamo danes.
3. Na Sindikatu Mladi plus tudi predlagamo, da se v predlog zakona vključi člen, v skladu s katerim bodo samozaposlene osebe, ki ne zaposlujejo tretjih oseb, imele pravico do bolniške odsotnosti in nadomestila plače za začasno zadržanost od dela zaradi bolezni na strošek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in sicer od dneva izdanega zdravniškega potrdila.