Delodajalci so krizo zelo dobro izkoristili: na trgu je veliko ljudi s številnimi kompetencami, oni pa to z veseljem izkoriščajo in pritiskajo na zaposlene, od katerih zahtevajo vse več neplačanega dela, nadur, kompetenc, pri tem pa je bolniška nepredstavljiva, pod posebnim pritiskom pa se znajdejo predvsem mladi. Saj smo mladi tisti, ki smo polni energije, zagona, želje po delu in bomo naredili vse za to, da nam podaljšajo pogodbo, kajne? Raziskava Inštituta za razvoj človeških virov je pred leti v Sloveniji najvišjo stopnjo izgorelosti izmerila med ženskami na vodilnih delovnih mestih in pri samostojnih podjetnicah, izgorelost pa je vse bolj razširjena tudi med mladimi. Kaj torej je izgorelost, zakaj do nje prihaja, zakaj izgorelost ni enako kot stres na delovnem mestu, kako jo prepoznamo in predvsem – kako jo lahko preprečimo?
Avgusta lani sem dobila svojo prvo “resno” pogodbo o zaposlitvi – za 3 mesece s predvidenim podajšanjem. Konec oktobra so mi pogodbo sicer podaljšali, zvišali so mi tudi plačo – vse to pa je imelo veliko posledic za moje zdravje in novembra so mi diagnosticirali izgorelost. Kako je torej izgledal pritisk delodajalca in kako sem se na pritiske odzivala sama?
Pritiski s strani podjetja
Moja trimesečna pogodba je iz tedna v teden ustvarjala več in več stresa. Tu je nekaj strategij mojih nadrejenih, s katerimi so name ustvarjali pritisk:
- Opozarjanje na potek moje pogodbe in izpostavljanje dejstva, da podjetje ne ve, če me bo po preteklih treh mesecih še potrebovalo;
- Delo z vodstvom podjetja (delo s posamezniki, ki so v podjetju na najvišjih položajih, je name ustvarilo dodaten stres in pritisk, da sem delo odlično opravila);
- Prekomerna količina dela (delodajalec se je zavedal, da ustvarjam veliko število nadur, ki jih nikoli ne bo plačal, kar se jim je zdelo pošteno – nenazadnje sem mlada in se morem potruditi za svoje delo).
Moj odziv na pritiske
- Opravila sem veliko neplačanih nadur (ko si prizadevaš za podaljšanje pogodbe, nisi v poziciji, da dela ne bi opravil);
- Opravljala sem delo mojih sodelavcev (mojega položaja so se zavedali tudi moji sodelavci, ki so mi z veseljem naložili še nekaj njihovega dela, ki sem ga v luči ustvarjanja dobrih odnosov seveda sprejela);
- Opravljala sem delo, ki mi ga ni nihče naložil (imela sem stalen občutek, da moram vse naloge opraviti odlično, nad pričakovanji, zato sem proaktivno opravljala tudi delo, ki v osnovi ni bilo moje delo);
- Na delo sem prišla kljub slabemu počutju (to, da bi si vzela bolniško v času, ko sem imela veliko dela, je bilo nepredstavljivo, zato sem na delo prišla kljub temu, da sem jemala antibiotike, to pa je bilo tudi v skladu s kulturo podjetja, kjer se na bolniško ne hodi, razen če si na pol mrtev).
Posledice stresa, pritiskov in nadur
- Oktobra sem odšla na dopust, kjer sem bila preveč utrujena za aktivne počitnice in sem večino časa počivala, brala in spala.
- Oktobra so se začele težave z nespečnostjo zaradi stresa (zbujanje ob petih zjutraj), kar je prvi znak izgorelosti.
- Konec novembra sem pristala na urgenci, prebolela angino, hkrati pa so mi diagnosticirali izgorelost.
- Moje telo je popolnoma odpovedalo, vse, kar sem lahko počela je bilo to, da sem spala, na najslabši dan nisem mogla sama vstati s kavča, hodila sem izjemno počasi, imela sem velike bolečine v prsnem košu, moja fizična moč ni obstajala (dvignila sem lahko 1 kg).
Prvi znaki izgorelosti
Če imate poleg nezdravnih prepričanj o delu, ki jih razvijemo že kot otroci, še katero od tveganih osebnostnih značilnosti (perfekcionizem, deloholizem), ste lahko na sindrome izgorelosti še posebej pozorni. Poznamo tudi različne stopnje izgorelosti, prvi znaki pa so:
- telesni znaki (utrujenost, težave s prebavo, nespečnost, bolečine …);
- čustveni znaki (tesnoba, frustriranost, razdražljivost);
- kognitivni znaki (psihična utrujenost);
- vedenjski znaki (deloholizem, odmik od ljudi, predanost potrebam drugih).
Nezdrava prepričanja in odnos do dela
Na to, kako nagnjeni ste k izgorelosti, vpliva tudi vaša osebnost in vaš odnos do dela. Nekaj nezdravnih prepričanj, ki vas lahko pripeljejo do izgorelosti:
- Moji rezultati morajo biti vedno popolni in izjemi!
- Drugi morajo biti zadovoljni z mano.
- Delo mi omogoča, da obstajam.
- Opraviti moram vse delo.
Vaš odnos do dela in potencial za izgorelost lahko preverite tudi na spletu s testom o vašem odnosu do dela.
Kako lahko izgorelost preprečimo?
- Vzamemo si dovolj časa zase (za spanje, počitek, šport, zdravo prehrano).
- Naučimo se reči ne (tudi delodajalcu in njegovim zahtevam).
- Začnemo spreminjati svoj odnos do dela (sebe ne enačimo s svojimi dosežki na delu).
- Ob slabem počutju ostanemo doma, vzamemo bolniško in se zaradi tega ne počutimo slabo.
- Naučimo se reči ne stalnim naduram (če se delodajalec enkrat navadi, da dnevno opravimo 12 ur dela, bo to vedno pričakoval od nas, torej lahko že s prvim odzivom na zahtevo po nadurah postavimo mejo).
- Mladi vrednoto zdravja postavimo na višje mesto (ugotovitev in sklep projekta Za zdravje mladih).
Sama sem od te izkušnje precej spremenila svoj življenjski slog, več o mojih korakih k bolj uravnoteženemu vsakdanjiku lahko preberete tukaj. Vsekakor pa vem, da bom v primeru, da bi delodajalec od mene zahteval stvari, ki ogrožajo moje zdravje, hitro postavila mejo in rekla ne. Zdravja nam namreč ne more povrniti nihče in verjamem, da je boljše ponovno iskati delo kot pa to, da svoje zdravje uničimo že pred našim tridesetim letom.
Urša Svetelj
