Novinarska konferenca: Biti mlad je težak poklic – predlagamo rešitve. Sindikat Mladi plus je v četrtek, 28. 6. 2012, na novinarski konferenci v Domu sindikatov prestavil najbolj pereče probleme mladih in možne smernice za njihovo reševanje. Govorila sta Goran Lukič in Dalia Cerovšek.
NOVINARSKA KONFERENCA: Biti mlad je težak poklic – predlagamo rešitve
Sindikat Mladi plus je v četrtek, 28. junija, ob 11. uri, v Domu sindikatov na novinarski konferenci predstavil najbolj pereče probleme mladih in možne smernice za njihovo reševanje. Goran Lukič, član IO Sindikata Mladi plus in svetovalec za socialno področje, trg dela in migracije ZSSS ter Dalia Cerovšek, sekretarka Sindikata Mladi plus sta predstavila analizo problemov mladih ter predlagala konstruktivne ukrepe za rešitev področja, s fokusom na zaposlovanju mladih in stanovanjski politiki. Rešitve bosta predstavila tudi na Ekonomsko socialnem svetu v petek, 29. 6. 2012.
Najprej sta predstavila težave, s katerimi se mladi danes srečujejo, še posebej sta izpostavila področje stanovanjske politike in trga dela. Biti mlad je danes težak poklic. Krajša PROBLEMSKA ANALIZA je dostopna pod člankom.
Med REŠITVAMI ZA STANOVANJSKO POLITIKO sta omenila nujnost prilagojenega dostopa do stanovanjskih kreditov za mlade, davek na prazna stanovanja, uvedbo prehodnih najemniških stanovanj ter obvezni delež neprofitno najemniških stanovanj v stanovanjskih novogradnjah.
Med REŠITVAMI ZA TRG DELA pa sta med drugim govorila o ustreznem varstvu delavcev, zaposlenih za določen čas, o priznavanju in beleženju neformalnih znanj in izkušenj (delo preko avtorskih, podjemnih pogodb, študentskega in prostovoljnega dela, idr.), kar bi olajšalo mladim vstop na trg dela. Glede programov aktivne politike zaposlovanja (APZ) sta poudarila primerno socialno varstvo oseb vključenih v programe APZ ter o upoštevanju trajnostnega razvoja kot nujne komponente aktivne politike zaposlovanja. Poudarila pa sta tudi pomen učinkovitega črpanja kohezijskih sredstev ter implementacijo evropske garancije za mlade.
Fotografije so dostopne na Facebook strani.
Za več informacij se lahko obrnete na Gorana Lukiča.
Goran Lukič
E: goran.lukic@sindikat-zsss.si
M: 031 517 201
MEDIJSKE OBJAVE
O novinarski konferenci so poročali tudi mediji. Nekaj člankov si lahko ogledate na spodnjih povezavah:
Žurnal24, Siol.net, Portal 24ur, Večer, Dnevnik, STA in drugi.
TEMELJNI PROBLEMI MLADIH – PROBLEMSKA ANALIZA POLOŽAJA MLADIH V LUČI RAZLIČNIH JAVNIH POLITIKAH
Glavne ugotovitve (povzetek analize). Sprejeto na seji IO Sindikata Mladi plus 5. 6. 2012.
Sindikat Mladi plus
https://mladiplus.si/
http://www.facebook.com/pages/Mladi-plus/226297670764595
https://twitter.com/#!/MladiPlus
Ljubljana, 5.6. 2012
MLADI IN TRG DELA
Mladi se v zadnjem času soočajo z vse večjimi problemi vstopa na trg dela. Med aprilom 2008 in 2012 se je število mladih brezposelnih starih do 29 let povečalo iz 16.233 na 23.927. Še posebej je ta negativen skok opazen v starostni skupini med 25 in 29 let, kjer se je število registrirano brezposelnih povečalo za 5.867 oseb.
Podobni negativni trendi se dogajajo tudi ob upoštevanju izobrazbe. V evidencah registrirano brezposelnih je namreč vse več visoko izobraženih oseb – med aprilom 2008 in 2012 se je njihovo število več kot podvojilo – iz 4.293 na 9.455.
Povpraševanje delodajalcev po visoko izobraženem kadru je v Sloveniji zelo omejeno. Prvi dan junija 2012 je bilo za vse stopnje bolonjskih diplomantov na voljo 21 prostih delovnih mest med skupno 1.343. Po drugi strani pa je bilo v letu 2010 4.046 bolonjskih diplomantov na vseh ravneh.
Naslednja velika ovira za mlade pri vstopu na trg dela je priznavanje delovnih izkušenj. Po zadnjih razpoložljivih podatkih se za VII. stopnjo izobrazbe zahteva slabe tri leta delovnih izkušenj.
Porast registrirane brezposelnosti med mladimi si lahko le deloma razložimo z povečanim vpisom mladih v terciarno izobraževanje, saj število registrirano brezposelnih visoko izobraženih mladih narašča veliko hitreje kot letno število diplomantov. Razlogi za to različni, predvsem pa vse večja pojavnost dolgotrajne brezposelnosti (med aprilom 2009 in 2012 se je število dolgotrajno brezposelnih povečalo za nekaj več kot 82 odstotkov) ter (vse krajših) atipičnih oblik dela. Slednje se vidi v izjemno velikem deležu zaposlitev za določen čas med prostimi delovnimi mesti (81,5% v letu 2011).
Velika pojavnost atipičnih oblik dela, med katerimi je seveda tudi zaposlitev za določen čas, ima med mladimi še negativno dodatno posledico – nižje plačilo.
MLADI IN SOCIALNA POLITIKA
Mladi so vse bolj izpostavljeni novim, atipičnim oblikam dela in pogodbenega razmerja. Tako je recimo število samozaposlenih (brez kmetov) med marcem 2007 in 2012 naraslo za 16,4 o.t. Medtem se je v istem času število zaposlenih znižalo za 4,5 o.t., iz 756.989 na 722.720 oseb.
V letu 2010 je le 43,9 odstotkov izmed 82.000 delovno aktivnih mladih v starosti do 24 let imelo redno delovno razmerje, ki ustrezno pokriva vsa socialna zavarovanja. A tudi sama redna delovna razmerja ne zagotavljajo nujno ustreznega kritja socialnih tveganj, saj je vse več rednih delovnih razmerij za določen čas, ki prav tako niso ustrezno vključena v sistem socialnih zavarovanj.
Prav pri mladih se razmerje med zaposlitvami za nedoločen in določen čas vse bolj premika v smer zaposlitev za določen čas. Tako se je med leti 2005 in 2010 število oseb, starih do 24 let, zaposlenih za nedoločen čas, znižalo iz 30.000 na 21.000.
Visok delež atipičnih zaposlitev ima za posledico izjemno nizko vključenost mladih v sistem denarnih nadomestil (DN). Tako je bilo februarja 2010 med 31.723 prejemniki DN le 9.9 odstotkov prejemnikov starih do 29 let. Ta delež je bi februarja 2012 še nižji, tj. 9,6%. In to kljub temu, da so se s 1.1. 2011 spremenile določbe dostopa do DN, katerih namen je bil razširiti krog upravičencev do DN predvsem med mladimi.
Krajšanje pogodb o zaposlitvi ima tudi dolgoročne posledice, kar se najbolj enostavno vidi v pokojninski blagajni. Od leta 2002 do 2011 se je namreč število zavarovancev v starosti od 15 do 29 let zmanjšalo za 25 odstotkov. Pri zavarovancih v starostnih razredih od 20 do 24 let, od 25 do 29 in od 30 do 34 let se je skrajšala tudi povprečna pokojninska doba, in sicer za 4 mesece, 1 leto in 6 mesecev ter 2 leti in 7 mesecev.
Veliko mladih ne izpolnjuje pogojev za prejemanje DN, zato uveljavljajo pravico do prejemanja denarne socialne pomoči (DSP). V juniju 2011 je bilo osebam, starim do 26. let, izplačanih 12.211 DSP, kar predstavlja 23, 67% vseh DSP. Z interventnim zakonom (ZUJF) se polna višina DSP znižuje na 260€.
Glede socialne varnosti v času izobraževanja je po zadnjih podatkih prejemalo štipendijo 33% dijakov in študentov. Med vsemi dijaki je bilo 42 % štipendistov, medtem ko je bilo med vsemi študenti 26% prejemnikov štipendij.
Vključevanje mladih v trg dela preko atipičnih pogodbenih razmerij torej pomeni za mlade dodatno izključevanje iz sistemov socialnega zavarovanja, saj so le-ti močno pogojeni z dolžino zaposlitve.
MLADI IN AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA
Mladi se lahko vključujejo v različne programe aktivne politike zaposlovanja (APZ), med njimi v program javnih del pri neprofitnih delodajalcih; usposabljanje na delovnem mestu, institucionalno usposabljanje, formalno usposabljanje, priprave na NPK / TPK, program projektnega učenja za mlade (PUM), do konca prejšnjega leta tudi v program subvencioniranja samozaposlovanja. Delodajalci lahko medtem uveljavljajo tudi davčne olajšave za zaposlitev osebe, stare do 26 let, ki je najmanj 6 mesecev prijavljena na Zavodu RS za zaposlovanje. Vendar pa nekateri programi APZ nudijo zelo nizko ekonomsko in socialno varnost vanj vključenim.
Vključeni v program usposabljanja na delovnem mestu recimo nimajo pravice do plačila socialnih prispevkov, do plače, dopusta ali regresa, zavarovani pa so za poškodbo pri delu in za primer poklicne bolezni. Hkrati jim ne pripada pravica do bolniškega staleža ali nadomestila, saj v času, ko so vključeni v ta program, niso zaposleni, zato nimajo enakih pravic kot bi jih imeli, če bi imeli zaposlitev. Vendar hkrati ti delavci tudi nimajo niti pravic kot bi jih imeli, če bi bili na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljeni (vsaj) kot brezposelni, saj, formalno niso brezposelni. Prav tako pa v tem času ne prejemajo DN ali drugih pravic, ki bi jim pripadale, če bi bili prijavljeni kot brezposelni.
Podobne nevarnosti skriva program samozaposlovanja. Kjer oseba kot samostojni podjetnik ni varovana preko delovne zakonodaje, saj se definira kot poslovna storitev. Kar nekaj brezposelnih oseb z odločitvijo, da postane samostojni podjetnik zamenja le eno pojavno obliko revščine z drugo, poleg tega pa se sooča z izjemno močnim pritiskom na poslovnem trgu. V kar nekaj primerih pa gre za tako imenovano »lažno samozaposlitev«, saj oseba, ki je samozaposlena, še vedno opravlja isto delo, kot pred spremembo statusa, kar navsezadnje pomeni kršitev 4. člena Zakona o delovnih razmerjih in priporočila Mednarodne organizacije dela R198 o delovnih razmerjih. Raziskava Ocena stroškov dela za samozaposlene v kulturi (2010) je ugotovila, da na enaki stopnji poklicne poti samozaposleni v kulturi dosega le okoli 40 odstotkov dohodka zaposlenega v kulturi, če avtorski honorar ovrednotimo s primerljivo plačo zaposlenega in še manj, če upoštevamo dejanske stroške samozaposlenih. Pri tem pa je delavnik samozaposlenega daljši tudi za 30 odstotkov.
Udeleženci programa formalnega izobraževanja, ki v šolskem letu 2011/2012 ne bodo vpisani v zaključni letnik izobraževanja, hkrati pa se izobražujejo za suficitaren poklic, ne bodo upravičeni do dodatka za prevoz in dodatka za izobraževanja ter morebitnega zdravniškega pregleda. Posledično se je število oseb, vključenih v ta program APZ, znižalo za skoraj 3.000, oziroma za 63,5 o.t. Če je bilo v šolskem letu 2010/2011 v ta program vključenih 4.504 udeležencev, jih je po delni ukinitvi financiranja izobraževanja v njem namreč ostalo le še 1.644.
MLADI IN STANOVANJSKA POLITIKA
Občine so v desetletnem obdobju 2000 – 2009 pridobile skupaj okoli 4.540 neprofitnih stanovanj, kar je le 20% realizacija glede na plan pridobivanja neprofitnih najemnih stanovanj.
Po informacijah občin se je precej znižala tudi doba čakanja na neprofitno stanovanje, in sicer od približno sedem let pred letom 2000 na trenutno čakalno dobo v povprečju od tri do pet let. Večja čakalna doba je v mestnih občinah, saj občani želijo stanovanja čim bližje zaposlitvenim možnostim.
V letu 2000 so imele občine v Sloveniji v lasti 21.260 stanovanj. Od leta 2000 do leta 2009 so zgradile 4.513 stanovanj. V letu 2009 so imele v lasti samo še 15.728 stanovanj, kar kaže na to, da so verjetno v času od leta 2000 do leta 2009 neprofitna najemna stanovanja prodale (cca 5.000 stanovanj), hkrati pa je v tem času potekal tudi proces denacionalizacije stanovanj.
Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) je črtal celotno poglavje o subvencijah, ki so pripadale mladim družinam kot spodbuda za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja. V primeru izpolnjevanja pogojev za pridobitev subvencij je mlada družina upravičena do subvencije v višini 120 EUR po družinskem članu na leto, kar za dotično družino znese 480 EUR, oziroma če to prenesemo na 8 let 3.840 EUR. Torej je to višina potencialnega izpada družinskega proračuna v primeru ukinitve subvencije za mlade družine. V primeru, da bi bila ta subvencija še na predhodni višini 300 EUR, bi bil letni izpad 1.200 EUR, oziroma na ravni osmih let 9.600 EUR.
Gradivo ob osnutku novega nacionalnega stanovanjskega programa (NSP) 2012 – 2021 nam postreže s podatkom, da je bilo ob koncu leta 2010 po statističnih podatkih v Sloveniji 844.349 stanovanj s povprečno površino 78 m2 in 813.531 gospodinjstev, kar pomeni da imamo več stanovanj kot je gospodinjstev. Po nekaterih ocenah je v državi celo več kot 100.000 praznih stanovanj.
Mladi imajo zaradi močne izpostavljenosti atipičnim oblikam dela omejen dostop do stanovanjskih kreditov. Banke namreč zaposlene za nedoločen čas povezujejo z večjo verjetnostjo vračila posojila kot pri drugih oblikah zaposlitve, kar vpliva na oceno kreditne sposobnosti posojilojemalca.
MLADI IN DRUŽINSKA POLITIKA
Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) uvaja povečano obveznost plačila vrtca. Če je bilo po spremembah Zakona o vrtcih plačilo vrtca za drugega in nadaljnjega otroka oproščeno plačila, pa sedaj po ZUJF starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva ali več otrok, plačajo za mlajšega otroka 30 % plačila, ki jim je določeno v skladu z zakonom kot znižano plačilo vrtca, za vsakega nadaljnjega mlajšega otroka pa so plačila oproščeni. V primeru štiričlanske družine z dvema otrokoma starima dve in štiri leta to pomeni na letni ravni 399,6 EUR višji strošek za plačilo vrtca.
ZUJF prav tako posega v plačilo starševskega nadomestila. Le-to, razen v primeru porodniškega nadomestila, znaša za polno odsotnost z dela 90% osnove. Prav tako pa se tudi določi nova zgornja meja starševskega nadomestila, in sicer le-to ne sme biti višje od dvakratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na podlagi zadnjih znanih uradnih podatkov o mesečnih plačah. Upoštevajoč povprečno plačo iz marca 2012 v višini 1535,11 EUR se prejemniku starševskega nadomestila na letni ravni le-to zniža za 1381,2 EUR. Obenem pa se ob upoštevanju iste, marčevske plače najvišji znesek starševskega nadomestila zniža za 767,56 EUR.
ZUJF prav tako spreminja izplačevanje otroškega dodatka. Izplačilo otroškega dodatka do 4. dohodkovnega razreda ostaja nespremenjeno. Gre za dohodkovne razrede, kjer povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 42 odstotkov povprečne neto plače. Višina dodatka v 5. in 6. dohodkovnem razredu, v katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 64 odstotkov povprečne neto plače (cca. 610 EUR neto) se zniža za 10 odstotkov. Ukinja pa se 7. in 8. dohodkovni razred.
