Razmišljanje o predlogu uvedbe enotne pogodbe za nedoločen čas, ki ga je za člane ZSSS (kamor seveda sodimo tudi mladi:) pripravil naš član, Goran Lukič. Priporočamo v branje!
Zadnje čase se v kontekstu predloga sprememb delovne zakonodaje ogromno govori in piše o tako imenovani enotni pogodbi za nedoločen čas. Evropski komisar za zaposlovanje in socialne zadeve Laszlo Andor je tako na ponedeljkovi mednarodni konferenci z naslovom Reforma trga dela: nove priložnosti za boljši jutri »posebej izpostavil naklonjenost ideji enotne pogodbe o zaposlitvi«. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak pa je v včerajšnjem pogovoru s predstavniki Študentske organizacije Slovenije in Mladinskega sveta Slovenije celo izjavil, da je uvedba koncepta enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas »v interesu mladih in sindikatov«.
Seveda se moramo vprašati – kaj je ta čarobna palica, ki bo mlade odrešila vezanosti na atipične oblike dela (po podatkih ZRSZ so delodajalci od januarja do konca avgusta letos prijavili 117.797 prostih delovnih mest, od tega 83,4 % za zaposlitve za določen čas)? Če pogledamo predlog sprememb delovno pravne zakonodaje vidimo, da je to tridelna pogodba, v kateri se v prvih petih mesecih zaposlitve, ki je namenjeno obdobju poskusnega dela predlaga možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca ali delodajalca (brez razloga), ter odpovedni rok 14 dni, ki se lahko nadomesti sporazumno s pravico do ustreznega denarnega povračila namesto odpovednega roka. Nato sledi nadaljnje obdobje zaposlitve do 24 mesecev in nato obdobje po 24 mesecih.
Če torej še enkrat natančno preberemo predlog uvedbe enotne pogodbe za nedoločen čas, vidimo, da lahko delodajalec v prvih petih mesecih brez razloga odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu. Tako je – brez razloga.
Pa si na začetku poglejmo kaj si o konceptu enotne pogodbe za nedoločen čas misli stroka.
Dr. Barbara Kresal je v članku »Primerljivost delovnopravnega varstva v različnih oblikah zaposlitve« (2012) zapisala, da naj bi bilo izhodišče tej ideji poročilo dveh francoskih ekonomistov Sarkozyju leta 2004 (Cahuc, P./Kramarz , F.(2004): De la précarité à la mobilité: vers une Sécurité sociale professionnelle, La documentatoin française, Paris; dostopno na , a predlog je bil ostro zavrnjen s strani mnogih socialnih partnerjev in deležen tudi kritik delovnopravne stroke.
Na Hrvaškem so se ob informaciji medijev, da se tudi tam razmišlja o uvedbi enotne pogodbe za nedoločen čas takoj oglasili različni pravni strokovnjaki. Tako so dekan Pravne fakultete v Splitu, profesor katedre za delovno pravo Boris Buklijaš, Viktor Gotovac iz Zagrebške pravne fakultete ter Dragan Bagić iz Filozofske fakultete v nedavnem pogovoru s hrvaško sindikalno centralo SSSH izpostavili, da gre za novost v delovnem pravu, ki odpira niz vprašanj in dilem, pa tudi stroškov, in ki ima nepredvidljive učinke na trgu dela. Našteti strokovnjaki ne verjamejo, da je do te ideje prišel strokovnjak za delovno pravo, temveč jo pripisujejo ekonomskim zagovornikom fleksibilizacije za vsako ceno.
Dr. Bagić izpostavlja, da se mora regulacija dela za določen čas rešiti tako, da se poboljša položaj delavcev s pogodbami za določen čas, ne da bi se poslabšal položaj zaposlenih za nedoločen čas. Dr. Buklijaš pa opozarja, da »po sedanjem sistemu delavci dobijo (morebitno) odpoved po preteku dela za določen čas ali poskusnega dela, po sedanjem predlogu pa bo delavec lahko dobil odpoved že prvi, peti ali 25. dan. Delodajalci bodo lahko takšno pogodbo odpovedali kadarkoli«.
Če sedaj vseeno pogledamo zaposlitvene učinke uvedbe enotne pogodbe za nedoločen čas.
Vzemimo za primer Španijo, ki je v okviru reform trga dela v začetku tega leta, natančneje 13. februarja 2012 med drugim uvedla tudi nov tip pogodbe o zaposlitvi – tako imenovano pogodbo za podporo podjetnikom (employment contracts in support of entrepreneurs’). Pogodba je za nedoločen čas, in ima enoletno poskusno obdobje – v katerem lahko delodajalec iz kakršnega koli razloga odpusti delavca. In kakšne so trenutne številke iz Španije glede brezposelnosti? Po najnovejših podatkih (EUROSTAT, 31.8. 2012) je bilo marca 2012 v Španiji 24,1 odstotna stopnja brezposelnosti (51,2 odsotna za mlade v starosti do 25 let). Julija 2012 pa je bila ta stopnja 25,1 oziroma 52,9 odstotna. Z drugimi besedami: stopnje brezposelnosti v Španiji so še vedno rekordno visoke. Ali če pobrskamo po številkah iz zadnje številke četrtletnega poročila Evropske zaposlitvene opazovalnice (EEO Q2): posebna pogodba za podporo podjetnikom je v skupnem številu registriranih pogodb o zaposlitvah v Španiji do junija 2012 predstavljala 0,9 odstotni delež.
In takšne vrste pogodba naj bi bila v interesu mladih in sindikatov? Pogodba, ki mladim na začetku poklicne poti odreka kakršno koli varstvo delovnega mesta? Za vsak primer: to sta retorični vprašanji.
Zagotovo pa nekaj zelo bode v oči– (ne samo) oblasti v Sloveniji so očitno prepričane, da se zaposlitvene možnosti mladih večajo sorazmerno z intenzivnostjo brisanja kakršnih koli delavskih pravic okoli njih. Danes imamo enotno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ki jim odreka varstvo zaposlitve ter predlog začasnih in občasnih zaposlitev, ki jim odreka kakršno koli socialno varstvo. Včeraj se je pričela epidemija volonterskega pripravništva, ki si je našla mesto tudi /celo na ministrstvu za pravosodje in javno upravo. Kaj bo jutri? Ali bomo poslušali zahteve, da naj se za mlade ukine minimalna plača, kot to kričijo delodajalci v Združenem Kraljestvu?
Mladi pa medtem vsak dan bolj izgubljajo stik z delavskimi pravicami.
Ali si želimo takšne prihodnosti, kjer bodo mladi novi zaposleni revni in kjer bodo zaposleni revni nova normalnost?
Goran Lukič
ZSSS
M: 031 517 201
