Ljubljana, 3. 7. 2013. Predstavniki mladinskih organizacij in organizacij za mlade Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije, sindikat Mladi plus in Mreža MaMa so na skupni novinarski konferenci opozorili na nujnost priprave konkretnih ukrepov zaposlovanja mladih, sicer pridobljena sredstva EU ne bodo imela želenega učinka. Pozvali so Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naj jih vključi v pripravo omenjenih ukrepov, za kar ima čas do oktobra.
Sporočilo za medije: Ljubljana, 3. 7. 2013.
Predstavniki mladinskih organizacij in organizacij za mlade Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije, sindikat Mladi plus in Mreža MaMa so na skupni novinarski konferenci opozorili na nujnost priprave konkretnih ukrepov zaposlovanja mladih, sicer pridobljena sredstva EU ne bodo imela želenega učinka. Pozvali so Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naj jih vključi v pripravo omenjenih ukrepov, za kar ima čas do oktobra.
Slovenija se po dvigu stopnje brezposelnosti mladih uvršča v sam vrh med državami EU, saj je anketna brezposelnost mladih do 25. leta decembra 2012 znašala 26,7 odstotka. Brezposelnost med mladimi je sicer najvišja v starostni skupini med 25 in 29 let, zato bi bil ob spremembi metodologije merjenja statistične brezposelnosti in ob vključitvi te skupine procent brezposelnosti mladih za Slovenijo še višji. »S tem nastaja t. i. izgubljena generacija mladih, ki nimajo osnovnih možnosti za začetek samostojnega življenja,« je izpostavila Dalia Cerovšek, sekretarka sindikata Mladi plus. Po njenih besedah zato v Sloveniji ne smemo težave z brezposelnostjo obravnavati le v ciljni skupini 15–24 let, ampak vključiti tudi mlade do 29. leta starosti in predvsem visoko izobražene.
Predstavniki mladih so pozdravili uspeh ministrice za delo dr. Anje Kopač Mrak, ki je z opozarjanjem na specifičnost trga dela in rastočo brezposelnostjo med mladimi v Sloveniji, uspela prepričati evropske kolege, da so spremenili vstopne pogoje za črpanje sredstev iz ukrepa Jamstvo za mlade. A pri tem opozarjajo, da deset milijonov evrov odobrenih EU sredstev ne bo prineslo novih delovnih mest niti zmanjšanja brezposelnosti mladih. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ima do oktobra čas, da pripravi konkretne ukrepe za zmanjšanje brezposelnosti mladih. »Pričakujemo povabilo resornih ministrstev, da začrtamo konkretne ukrepe, ki bodo izboljšali zaposlovanje mladih,« je poudaril direktor Mreže MaMa Uroš Skrinar.
Tea Jarc, predsednica MSS, pa je dejala, da vidi ukrepe, sprejete na junijskem svetu, kot začetek gašenja požara, in pričakuje, da se bo tudi EU v prihodnje še bolj angažirala pri odpravi brezposelnosti med mladimi. V tej luči so tudi sredstva, ki so namenjena boju z brezposelnostjo mladih, vsaj za 14 milijard prenizka, saj je mednarodna organizacija ILO ocenila, da bi za resen boj z brezposelnostjo mladih potrebovali 21 milijard. »Vsekakor pa so ukrepi, kot je npr. odločitev Evropske investicijske banke, da prične s financiranjem malih in srednjih podjetij s t. i. programom »Delovna mesta za mlade« in drugimi, ki so bili oblikovani na zadnjem Evropskem svetu, korak v pravo smer,« je zaključila Tea Jarc. Ukrepi Jamstva za mlade oz. Youth guarantee, kot so poimenovani v tujini, mladim najkasneje v štirih mesecih brezposelnosti zagotovijo aktivacijo oz. vključitev na trg dela, in sicer na podlagi zaposlitve, plačanega pripravništva, izobraževanja ali treninga. Konkretneje to pomeni, da nihče, mlajši od 25 let, ne ostane brezposeln dlje kot 4 mesece.
Mitja Urbanc, predsednik ŠOS, je ob tem poudaril predvsem nujnost dolgoročnega in celovitega reševanja problemov tudi s sprejetjem Strategije zaposlovanja mladih. ŠOS je svojo strategijo pripravil in poslal na pristojno ministrstvo že leta 2008, a do danes strategija še ni sprejeta niti niso narejeni konkretnejši koraki za njeno pripravo. S problemom brezposelnosti med mladimi se soočajo tudi v drugih evropskih državah, kjer so ponekod že osvojili različne mehanizme za spodbujanje zaposlovanja mladih.
Goran Lukič, izvršni sekretar ZSSS, je kot primer izpostavil Francijo, kjer na primer deluje mentorska shema, ki omogoča prenos izkušenj in znanj med generacijam in o kateri v Sloveniji sicer govorimo že dalj časa, a rezultatov še ni. »Preveč podjetij je že propadlo, ker ni bilo povezave med generacijami. V Sloveniji so glede tega še velike rezerve in lahko bi uporabili ideje iz tujine, ki bi jih prilagodili za naše razmere,« je še dejal Lukič.
Predstavniki mladih so oblikovali tudi kampanjo Jamstvo za mlade, s katero želijo doseči hitrejše, uspešnejše in kakovostnejše osamosvajanje mladih, preprečiti dolgotrajno brezposelnost mladih ter njihovo socialno vključenost in uspešno uresničevanje dogovora o jamstvu za mlade v Sloveniji. V okviru kampanje poteka tudi natečaj, s katerim spodbujajo mlade, da na različne načine pojasnijo, zakaj je pomembno, da se mladi (po zaključku šolanja) zaposlijo in osamosvojijo ter kakšne težave imajo na tej poti. Natečaj poteka do 25. avgusta 2013, več o tem pa na www.jamstvozamlade.si.
