Ob mednarodnem dnevu mladih, ki je letos posvečen mladim s težavami v duševnem zdravju, opozarjamo, da imajo mladi pravico tako do učinkovitega prehoda na trg dela kot do ustreznih delovnih pogojev.
Ljubljana, 12. avgust 2014
IZJAVA ZA JAVNOST SINDIKATA MLADI PLUS OB MEDNARODNEM DNEVU MLADIH
»Zamenjam zdravje za službo«
Sindikat Mladi plus ob mednarodnem dnevu mladih opozarja na dejstvo, da v Sloveniji velika večina mladih dela v negotovih oblikah dela, kot so kot so prisilni s.p.-ji, agencijsko delo, honorarna dela in volonterska pripravništva, ki predstavljajo suženjsko obliko zastonjskega dela in ki se jih, žal, poslužuje tudi država. Še posebej opozarjamo na izjemne psihološke pritiske, s katerimi se soočajo mladi, saj jim po družba po eni strani sporoča, da so njena prihodnost, po drugi pa jim odreka priložnost za aktivno in dostojno vključenost na trg dela. V primeru, da mlada oseba uspešno najde zaposlitev, pa je v strahu pred izgubo zaposlitve in željo po dokazovanju vse bolj izpostavljena tudi nevarnosti delovne izgorelosti.
Položaj mladih v Sloveniji ob mednarodnem dnevu mladih
V zadnjih tednih smo slišali veliko komentarjev o uspešnosti programov Jamstvo za mlade, ki da rešujejo brezposelnost mladih v Sloveniji. V Sindikatu Mladi plus pozdravljamo 1.500 zaposlitev mladih na podlagi interventnega zakona o oprostitvi plačila prispevkov, 470 zaposlitev preko ukrepa Prvi izziv, 214 vključitev v mentorske sheme in nekatere druge ukrepe, ki so korak v smeri dostojnega dela in dostojnega plačila za mlade.
Še vedno pa imamo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih preko 28.000 mladih. Ob tem da se številni mladi na zavod sploh ne prijavljajo. Poleg tega pa moramo vedeti, da jeseni pričakujemo še več tisoč brezposelnih mladih, kar bo posledica izgube statusa dijaka oz. študenta.
Dostop do kvalitetne zaposlitve in poštenega plačila je osnova za osamosvojitev mladih. Zato si v Sindikatu Mladi plus mednarodnem dnevu mladih želimo nadaljevanje in realizacijo vseh zastavljenih ukrepov iz programa Jamstvo za mlade, predvsem pa nadgradnjo politike zaposlovanja mladih v smeri zagotavljanja kvalitetnih delovnih mest za vse.
Poleg kvalitetnih delovnih mest moramo vsi delati na grajenju podpornih mrež za mlade, ki bodo zagotovile, da bodo mladi pravočasno in strokovno informirani o svojih pravicah in možnostih, na podlagi katerih se bodo lažje in boljše odločali o tem, kje in kako se bodo zaposlili.
Sanja Leban Trojar, predsednica Sindikata Mladi plus: Mladi so danes prepuščeni sami sebi; prekerno delo, nenehno spodbujanje individualnosti, previsoka pričakovanja in prenizko plačilo iz mladih ustvarjajo – kreativne in tekmovalne sužnje, ljudi, ki so za preživetje pripravljeni storiti skorajda karkoli. V tej bitki za obstoj so vsi, ki niso najboljši, najostrejši in najbolj samozavestni, porinjeni na rob družbe in preživetja. Mladi z manj možnostmi v današnjem svetu skorajda nimajo priložnosti za zaposlitev in osamosvojitev, zato – vsaj ob dnevu mladih, ki je posvečen mladim s težavami v duševnem razvoju – poglejmo okoli sebe in tistim, ki se težje prebijajo – pomagajmo na trg dela in predvsem – do kvalitetne zaposlitve.
Goran Lukič, član izvršnega odbora Sindikata Mladi Plus: Pritiski na mlade so v današnji družbi ogromni, v nekaterih primerih celo s skrajnimi posledicami. Spomnimo se le zadnjega tragičnega primera 21 letnega pripravnika v investicijski banki Merill Lynch, ki je umrl, potem ko je delal 72 ur zapored. Družbena tveganja torej postajajo pri mladih individualna tveganja. Kar se jasno vidi tudi v porastu števila samozaposlenih med mladimi. Od leta 2007 do vključno leta 2013 je bil namreč zabeležen trend rasti samozaposlenih mladih oseb (od 4 % v letu 2007 in 6,4 % v letu 2010 do 7,9 % v letu 2013). Ob letošnjem mednarodnem dnevu mladih zato na Sindikatu Mladi plus še posebej opozarjamo, da imajo mladi vso pravico ne samo do učinkovitega prehoda na trg dela, temveč tudi do ustreznih delovnih pogojev.
