Problematika je presegla okvire »samo« pripravništev, ampak je postala širši problem, ki kaže na to, da mladi danes nimajo dostopa do trga dela, predvsem pa ne v javnem sektorju, kjer so poklici velikokrat regulirani ravno s pripravništvi, zaposlovanje pa onemogočeno zaradi varčevanja.
Področje pripravništev še vedno ni urejeno, saj se zamuja prav z vsemi roki, ki si jih je vlada zadala sama. Predvideno je, da naj bi vlada vseeno 23.7.2015 na svoji seji sprejela Analizo opravljanja pripravništev v RS, ki pa je trenutno še vedno izjemno pomanjkljiv dokument, od katerega mladi ne moremo veliko pričakovati.
Največ kar trenutni dokument predvideva je zagotovitev 400 plačanih pripravništev, medtem, ko niti ne vemo, kdaj naj bi bil ta razpis na voljo. Vendar pa verjetno še ne septembra 2015. Prav tako so ministrstva sama prišla do številke, da je potreba veliko večja, in sicer najmanj 1262 pripravnikov samo v letu 2015. Še ta številka je majhna, saj vsa ministrstva niti niso poslala podatkov, koliko mladih diplomantov dejansko že čaka na pripravništvo in koliko novih se predvideva jeseni z iztekom študijskega leta.
Tako se bo teh 400 pripravništev financiralo samo na dveh področjih tj. področje socialnega varstva, kjer se bo to možnost zagotovilo 100 pripravnikom ter na področju vzgoje in izobraževanja, kjer bodo to zagotovili 300 pripravnikom.
Analiza je na splošno izjemno pomanjkljiva, saj ne vsebuje točnih podatkov, realnih številk o obsegu pripravništev, kaj šele o potencialnih ukrepih, ki bi jih bilo potrebno izvesti, da o finančnem vložku sploh ne govorimo. Sredstev za mlade očitno ni in se jih niti ne poskuša zagotoviti.
Ob vsem tem raziskovanju problematike namreč vsakokrat trčimo na politiko varčevanja, ki mladim na splošno onemogoča zaposlitev, predvsem v javnem sektorju, kjer pa gre velikokrat za regulirane poklice, kjer so pripravništva ali delovne izkušnje pogoj za pristop k strokovnemu izpitu. Zato je trenutno za veliko ministrstev očitno najlažje, da bodo pripravništva ukinili ter nadomestili z »usposabljanjem z mentorstvom« pri čemer pa niso pojasnili, kako bi se to razlikovalo od zdajšnjih pripravništev. In ravno tu se je pokazala največja neresnost ministrstev, saj želijo kvečjemu sedaj naredi to, čemur smo pred 3 meseci še skupaj nasprotovali; takrat je bil na agendi predlog zakona, ki naj bi ukinil volonterska pripravništva, a ker ni zagotovil sredstev za plačana, smo se skupaj strinjali, da ta rešitev ni primerna. Sedaj želijo ministrstva narediti isto zadevo in pripravništva ukinjati- brez resnega razmisleka, kaj to pomeni za stroko, ali bodo temu prilagojeni oz. spremenjeni izobraževalni programi, kako to vpliva na usposobljenost, itd…- zaradi tega, ker enostavno niso zagotovila sredstva za plačana pripravništva.
Rezultat bo isti: obvezna pripravništva bodo ukinjena, pogoj za pristop k strokovnemu izpitu bo pripravništvo ali delovne izkušnje, a za plačana ne bo sredstev, delovnih izkušenj pa ne moremo pridobiti, ker nas ne zaposlujejo, ker se gremo politiko varčevanja.
Vendar pa v Sindikatu Mladi plus nikakor ne moremo pristati na tak način delovanja. Nesprejemljivo se nam zdi, da vlada:
– ne spoštuje rokov, ki si jih zada sama
– ne pripravi realnih podatkov, poročil ter strokovne analize
– ne rešuje problema na sistemski ravni, temveč le z gašenjem požara želi to problematiko skriti pod preprogo
– ter ne zagotovi sredstev, ki bi mladim olajšala pristop na trg dela ter še vedno izvaja politiko varčevanja prav pri mladih, medtem, ko se denar troši za druge zadeve ter npr. ukinja varčevalne ukrepe pri najbogatejših (kot v primeru ukinitve najvišjega dohodninskega razreda).
Ne moremo torej pristati na politiko, ki nam jo ponujajo na sestankih z njimi, da »saj malo pa je boljše« in da »smo lahko veseli, saj bomo kmalu na boljšem kot lansko leto«, ter da »drugače res ne gre«, da je »proračun tak, kot je«, …
Ker vemo, da je lahko drugače. Da bi lahko obstajala politika, ki bi ji bilo mar tudi za mlade in ves potencial, ki ga mladi imamo in želimo prispevati. Ker vemo, da se investicija v mlade splača in ne pristajamo na to, da se nas tretira kot strošek. Ker še verjamemo v socialno državo in jo želimo ohranjati. In ker smo se konec koncev tudi mladi v teh zadnjih letih naučili, da politika varčevanja pač ni rešitev, temveč se je ravno zaradi nje položaj mladih samo še poslabšal. In problematika pripravništev je posledica tudi take politike.
Zato se jasno in glasno zavzemamo za naslednje zadeve:
– Volontersko pripravništvo se mora prepovedati
– Zagotoviti se mora sredstva za plačana pripravništva
– Samo evropska sredstva niso dovolj, saj so potrebe večje ter ne zagotavljajo stabilnosti, saj so v trenutku, ko jih zmanjka mladi ponovno prepuščeni čakanju
– Zagotoviti se mora proračunska postavka za financiranje pripravništev na vseh ministrstvih, kjer se pripravništva pojavljajo
– Vzpostaviti se mora kakovostni okvir izvajanja pripravništev z mentorstvom ter jasno opredeljenimi nalogami, pravicami in dolžnostmi
– Ukiniti se mora ZUJF ter sprostiti zaposlovanje mladih v jasnem sektorju ter se celo načrtno spodbujati zaposlovanje mladih
Več o našem mnenju ter stanjih na področju različnih ministrstev pa si lahko prebere tudi v našem odzivu na Analizo:
Tea Jarc
Sindikat Mladi plus
