Objavljamo odgovor Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na naš odziv na ponovljen razpis za zaposlovanje v vzgoji in izobraževanju, Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja 2016, ki smo ga pripravili na Sindikatu Mladi plus skupaj s skupino uporabnikov spletnega foruma Mladi učitelj. O vsebini in smiselnosti odgovora Ministrstva pa predsodite sami.
Spoštovani,
v nasprotju z vašim prepričanjem, da je pripravništvo v preteklosti lahko opravljal vsak, ki si je to želel, vas obveščamo, da so vedno obstajali določeni pogoji, pod katerimi so se na razpis lahko prijavili le določeni kandidati. Sofinanciranje pripravniškega mesta za vsakogar, ki bi si pripravništvo želel opravljati, nikoli ni bila zakonska norma.
Odločitev o tem, iz katerih sredstev bo vzgojno-izobraževalni zavod financiral zaposlitev po izteku projekta, je v rokah ravnatelja, ki je v skladu z 49. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) pooblaščeni pedagoški vodja in avtonomni poslovodni organ samostojne pravne osebe, ter ima v skladu z istim členom vse pristojnosti tako na področju vodenja zavoda kot tudi sklepanja delovnih razmerij. Vsa zagotovila, ki jih ravnatelji lahko dobijo, se nanašajo na zakonitost poslovanja ministrstva. Če ravnatelji menijo, da zaposlitve od 1. 12. 2016 do 30. 6. 2017 ne morejo zagotoviti, se ne morejo prijaviti na razpis. Zavoda namesto njih ne more voditi nihče drug, delovno mesto ravnatelja s seboj poleg plače prinaša tudi odgovornosti. Šoli ob prijavi ni potrebno sporočati, na katero delovno mesto bo zaposlila učitelja začetnika po izteku pogodbe o zaposlitvi na projektnem delovnem mestu. Ministrstvo bo preverjalo nadaljnje zaposlitve v dveh časovnih rokih po koncu projekta, v primeru odstopa od pogodbenih določil bo katerakoli stran, ki bo neupravičeno odstopila od pogodbenih zavez, morala vračati neupravičeno prejeta sredstva.
Predmet javnega razpisa so spodbude za zaposlitve iskalcev prve zaposlitve na področju vzgoje in izobraževanja, v okviru katerih se bodo učitelji, svetovalni delavci oz. vzgojitelji začetniki preko načrtovanega, organiziranega in strokovno vodenega praktičnega usposabljanja uvajali v vzgojno-izobraževalno delo v šoli oziroma vrtcu. Učitelj začetnik bo pridobival vzgojno-izobraževalne izkušnje, ki so obvezne za pridobitev poklicne kvalifikacije, in opravil vse z zakonom in drugimi predpisi določene aktivnosti za pristop k strokovnemu izpitu s področja vzgoje in izobraževanja. Vse to mora zavod pri sestavljanju načrta usposabljanja predvidevati in upoštevati, saj bodo prijave ocenjevane na podlagi pripravljenih načrtov usposabljanja, ki bodo podlaga za uvajanje.
V času, ko je bilo pripravništvo kot oblika uvajalnega obdobja zapisano v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, je učiteljev primanjkovalo, diplomantov, ki bi želeli postati učitelji pa prav tako. Večina diplomantov je tako uvajalno obdobje preživljala na prostih delovnih mestih, kar pomeni, da so dobili pomoč izkušenega mentorja, ravnatelja in celotnega učiteljskega zbora, morali pa so prevzeti odgovornost za izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela v celoti. Tako je pripravništvo omogočalo bodočim učiteljem predvsem prijaznejši vstop v poklic.
Danes so razmere zelo drugačne, saj je kandidatov, ki bi želeli opravljati vzgojno-izobraževalno delo, nekajkrat več kot je prostih delovnih mest. Pri tem je nujno poudariti, da ne gre za porast diplomantov pedagoških študijskih programov, pač pa bolj za zelo povečan interes pri diplomantih nepedagoških študijskih programov. Na področju vzgoje in izobraževanja je izobrazbeno ustrezen praktično vsak diplomant študijskega programa 2. stopnje in večina diplomantov študijskih programov 1. stopnje tehniških smeri (učitelji strokovnoteoretičnih predmetov). Takšno povečanje zanimanja v zadnjih letih pripisujemo tudi učinkom krize in zmanjševanju zaposlovanja na drugih področjih trga dela. Žal okoliščine na trgu dela posegajo tudi na področje vzgoje in izobraževanja, kar zmanjšuje mladim in malo manj mladim možnosti zaposlitve, ker so delovna mesta zasedena, zgolj za potrebe zaposlovanja pa ni mogoče ustvarjati novih delovnih mest. Možnost zaposlitve v vzgojno-izobraževalnem zavodu je v prvi vrsti odvisna od potreb zavodov po novih zaposlitvah in ne od števila ljudi, ki izpolnjujejo ali še ne izpolnjujejo pogojev za zaposlitev. Na podlagi vsega navedenega se zavedamo dejstva, da vsi, ki bi se želeli zaposliti na področju vzgoje in izobraževanja, tega ne bodo mogli uresničiti in vsem kandidatom za opravljanje pripravništva tega ne bo možno omogočiti. Ker je namen usposabljanja za samostojno delo v zaposljivosti, smo razpis pripravništva organizirali v obliki razpisa “Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja 2016”, ki je organizirano kvalitetno usposabljanje in zaposlitev mladih, čemur je Evropska komisija namenila sredstva kohezijske politike.
Lep pozdrav,
K. K., višja svetovalka
Odziv Sindikata Mladi plus in skupine uporabnikov spletnega foruma Mladi učitelj na ponovljen razpis za “učitelje začetnike” v VIZ.
1. Ponovno so iz razpisa za kandidiranje izključeni pomočniki vzgojiteljev. Ministrstvo ni podalo nikakršne razlage te odločitve, ki jo ocenjujemo kot diskriminatorno, zato pričakujemo utemeljitev.
2. Razpis vzgojno-izobraževalnim zavodom nalaga, da z učiteljem začetnikom po izteku pogodbe o zaposlitvi na projektnem delovnem mestu sklenejo novo pogodbo o zaposlitvi s trajanjem vsaj do 30. 6. 2017, kar pomeni, da morajo za to obdobje načrtovati prosto delovno mesto. To v praksi še vedno pomeni le delovno mesto, ki se bo sprostilo z upokojitvijo izkušenega učitelja (saj je bolniške in porodniške odsotnosti nemogoče načrtovati tako daleč vnaprej, prav tako sredi šolskega leta ni mogoče ustvariti novega delovnega mesta s prerazporejanjem ur ob morebitnem povečanem obsegu dela zaposlenih), kar se je že v prvem razpisu izkazalo za izjemno problematično, zato je tudi ta razpis zaradi nerealnih zahtev obsojen na neuspeh. Ravno tako ni jasno ali mora šola že ob prijavi na razpis zapisati, katero delovno mesto bo kandidatu ponudila s 1. 12., ali pa se te formalnosti lahko sporočijo naknadno. Poleg tega se postavlja še vprašanje, ali pride v primeru, da šola ministrstvu javi, da ima izjemno veliko učencev z odločbo o usmerjanju, v poštev tudi odobritev delovnega mesta učitelja za dodatno strokovno pomoč.
3. Opažamo nejasnosti v zvezi s pogodbo za določen čas od 1. 12. 2016 do 30. 6. 2017. Nikjer v besedilu razpisa ni jasno opredeljeno financiranje te pogodbe, torej ali mora stroške zaposlitve kriti vzgojno-izobraževalni zavod iz že predvidenih lastnih sredstev ali pa bodo kriti iz dodatnih sredstev MIZŠ. Prav tako ni definirana oblika in vsebina te pogodbe, zato iz besedila razpisa ni jasno, ali mora tudi ta pogodba biti sklenjena za polni delovni čas ali ne in za katero delovno mesto. Zaradi nedefiniranosti pogodbe za določen čas omogoča razpis v tem delu širok spekter interpretacij in možnost zlorab. Nekatere šole npr. objavljajo projektno delovno mesto z možnostjo podaljšanja do 30. 6. 2017 in s tem izkazujejo dokaj jasen namen izpeljati samo prvih 8 mesecev projekta. Zanima nas, na kakšen način se bo ministrstvo lotilo nadzora nad doslednim izpolnjevanjem obveznosti s strani vzgojno-izobraževalnih zavodov.
4. Razpis spodbuja kršitve ZDR-1: v besedilu razpisa je predvidena, po poteku projektnega dela, zaposlitev vsaj do 30. 6. 2017. Glede na že tako omejena sredstva za zaposlovanje v vzgoji in izobraževanju in porastu zaposlovanja za določen čas v tem sektorju nas skrbi, da bo ta zahteva (namesto po zaposlitvi za nedoločen čas) spodbudila ravnatelje, da se odločijo za zaposlitev za določen čas točno do zapisanega datuma. Razen če se bo to slučajno skladalo z na primer nadomeščanjem, ki je predvideno kot razlog za zaposlitev za določen čas, ta pogoj aktivno spodbuja delodajalce h kršenju delovnopravne zakonodaje.
5. Vloga mentorja v procesu usposabljanja učitelja začetnika je neopredeljena in nejasno določena. V prvem razpisu Prva zaposlitev v VIZ je ta vloga bila natančno opredeljena s tem, ko je učitelj začetnik v sodelovanju z izkušenim učiteljem pridobival vzgojno-izobraževalne izkušnje, ki so obvezne za pridobitev poklicne kvalifikacije, tako da je postopoma prevzel izvajanje do ene polovice učne obveznosti izkušenega učitelja. V tokratnem razpisu ni mentorstvo nikjer neposredno določeno in opisano. Omeniti je potrebno, da so naloge, ki naj bi jih opravljal učitelj začetnik, praktično dobesedni navedek druge alineje 2. točke 21. člena Pravilnika o pripravništvu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, ki se glasi: – vključevanje /…/ v neposredno vzgojno-izobraževalno delo, ki zajema samostojno delo pod vodstvom mentorja, nadomeščanja, sodelovanje na ekskurzijah, mentorstvo učencem in dijakom pri raziskovalnih nalogah, individualno delo z otroki, učenci in dijaki, in obsega najmanj dve uri tedensko, vendar tako, da skupni obseg teh nalog ne presega polovice pripravniške dobe; le da je v besedilu razpisa izpuščena besedna zveza “pod vodstvom mentorja”, kar kaže na to, da mentorstvo za učitelja začetnika po tem razpisu sploh ni predvideno oz. je predvideno le toliko, kot to določa tretji odstavek 8. člena Pravilnika o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, ki ureja mentorstvo drugemu strokovnemu delavcu, torej za obdobje največ dveh mesecev. Vse opisano pomeni, da so iz ponovljenega razpisa odstranjeni vsi elementi pripravništva, ki jih je prvi razpis še vseboval.
6. Ministrstvo naj v najkrajšem možnem času objavi nov razpis za plačana klasična pripravništva (kar je vsaj enkrat letno dolžno storiti po 111. členu ZOFVI). Pri tem razpisu ne sme biti nikakršnih starostnih omejitev (kot je sedaj do vključno 29 let), temveč mora biti zagotovljena možnost opravljanja pripravništva vsem, ki potrebujejo pridobiti praktične izkušnje, ne glede na starost. Razpis naj zajema toliko mest, kot se je primerljivo razpisovalo mest v preteklih obdobjih. Sedanji razpis za učitelje začetnike ne vsebuje omembe mentorja – v primeru, da ta ni predviden, »učitelj začetnik« nima elementov pripravništva, kar še potrjuje nujnost klasičnega razpisa za pripravništva po 111. členu ZOFVI.
7. Problematiko naj Ministrstvo začne reševati sistemsko in z dolgoročno strategijo, ki bo vključevala učinkovit in tekoč prehod mladih diplomantov od pridobivanja izkušenj, strokovnega izpita, do stabilne zaposlitve v VIZ, in ne projektno, kot to počne sedaj (Jamstvo za mlade, Popestrimo šolo, napovedani so še novi projekti, ki so povsem neučinkoviti). Evropska sredstva zato nikakor niso primerna za primarno obliko financiranja, ampak je potrebno vzpostaviti stabilen državni sistem urejanja tega področja ter financiranje zagotoviti znotraj integralnega proračuna in sredstev, ki jih Republika Slovenija namenja izobraževanju. Vsa ostala sredstva, ki jih ministrstvo uspe pridobiti iz drugih virov, pa videti zgolj kot priložnost za nadstandard in dodatno pomoč.
8. Pripravništva/usposabljanja naj se naslavljajo tudi z vidika kakovosti – zanima nas, koliko časa naj s strokovnega vidika traja pripravništvo/usposabljanje, glede na to, da v zadnjem letu opažamo, da se doba trajanja prilagaja trenutnim finančnim zmožnostim in ne argumentom kakovosti ali strokovnosti. Izjemno problematična je tudi neomemba mentorstva v novem razpisu, saj ni jasno, kako bodo torej izpolnjeni pogoji kvalitetnega usposabljanja. Od ministrstva pričakujemo resno analizo kakovosti klasičnih pripravništev ter vplivov krajšanja le-teh in izključevanja mentorstva na usposobljenost mladih učiteljev.
9. Dvome o ohranjanju strokovnosti in kakovosti zaposlitev, predvsem v smislu ustreznosti le-te, nam zbuja tudi odgovor ministrstva na vprašanje o tem, za kakšno zaposlitev morajo ravnatelji poskrbeti po izteku projektnega dela. Ministrstvo je namreč objavilo, da ni nujno, da gre za delovno mesto strokovnega delavca v vzgoji in izobraževanju. Ta nedoločenost nas izjemno skrbi, saj lahko pomeni, da bodo ravnatelji zato, da izpolnejo pogoje, mlade učitelje in vzgojitelje zaposlili na mestih, ki niso ustrezna njihovi strokovni izobrazbi.
10. Zanima nas, kakšni so načrti ministrstva v primeru, da (ponovno) ne bo prispelo predvideno število prijav s strani izobraževalnih zavodov, ter kaj se bo zgodilo z v tem primeru neporabljenimi sredstvi.
