Objavljamo odziv udeležencev projekta Kul služba. Na Sindikatu Mladi plus podpiramo mlade pri takšnih odzivih, ki na konstruktiven način opozarjajo na probleme pri pomanjkaju premišljenih in dolgoročnih rešitev za zaposlovanje mladih.
Projekt Kul služba! je del strategije Mestne občine Ljubljana za mlade 2016-2025, ki kot svoj cilj navaja znižanje odstotka brezposelnih mladih oziroma trajno zaposlitev čim večjega deleža mladih v MOL1. Kandidati, ki smo bili del projekta, smo žal spoznali, da je bil omenjeni cilj zastavljen tako ohlapno, da avtorji projekta lahko sedaj poročajo o njegovi uspešnosti, četudi projekt ni izpolnil pričakovanj kandidatov in je bil v številnih pogledih zavajajoč. Iz omenjenega razloga smo se kot skupina udeležencev Kul službe! odločili, da v odprtem pismu podamo svoj odziv, konstruktivno kritiko in predloge za izboljšanje projekta.
Na Kul službo! smo se prijavili pod pozitivnim in spodbudnim vtisom, da bo mlade brezposelne – iskalce prve zaposlitve – povezala z mentorji na nov, učinkovit način ter delovala kot vmesnik med kandidati in delodajalci, ki bi presegel klasičen način pridobivanja zaposlitve skozi razgovor. A vloga tega vmesnika je bila že v začetku precej nejasna, poleg tega pa smo kandidati, ki smo bili v omenjeni projekt sprejeti, v izvedbi njegovih prvih dveh sklopov zaznali številne pomanjkljivosti in anomalije. Že sam naslov projekta vzbuja pričakovanje, da projekt ponuja možnost redne zaposlitve. Tudi zavajajoče besedilo na spletni strani MOL govori o tem, da se bodo mladi potegovali za 26 služb in da naj bi vsak kandidat, ki bi bil izbran za trimesečno usposabljanje na delovnem mestu, s tem dobil tudi najmanj trimesečno zaposlitev2.
Hkrati se po drugi strani poudarja, da avtomatizma med trimesečnim usposabljanjem in zaposlitvijo ni. V predstavitvi projekta je navedeno, da udeležba v projektu pravzaprav ne vodi nujno do zaposlitve, temveč pomeni zgolj možnost usposabljanja na delovnem mestu z možnostjo zaposlitve, v kolikor bi se kandidat izkazal in pod pogojem, da bi imela institucija sredstva za financiranje zaposlitve ter dejansko potrebo po tem konkretnem delovnem mestu. Kandidati menimo, da to, da institucije ponujajo usposabljanje na delovnem mestu, za katerega v resnici nimajo sredstev oziroma dejanske potrebe, zavajajoče in popolnoma nesmiselno.
Kul služba! se nam je tako pokazala kot še eden izmed projektov, ki so namenjeni samim sebi, v svoji nejasnosti pa dopušča – če ne celo odprto podpira – možnost za izkoriščanje delovne sile. Zagotovilo direktorja Javnega zavoda Ceneta Štuparja Bojana Hajdinjaka, da temu ni tako, brez konkretne utemeljitve in dokazov za nas žal ne nosi posebnega pomena, saj gre tu (namensko ali ne) za ustvarjanje situacije, ki brez ustreznih varovalk lahko vodi v zlorabo. Izmed dveh do treh najboljših kandidatov, izbranih v širšem izboru s strani potencialnih delodajalcev, je po opravljenem dvotedenskem pripravljalnem usposabljanju za usposabljanje na delovnem mestu po več kot mesecu čakanja izbran le eden. V javnem povabilu za Kul službo! ni nikjer naveden znesek plačila, ob vključitvi v projekt pa smo izvedeli, da gre pri usposabljanju na delovnem mestu pravzaprav za nadomestilo/dodatek za aktivacijo, ki je nižji od minimalne plače in znaša 3 evre na uro3. Kandidatom v času usposabljanja na delovnem mestu ne teče pokojninska doba in se ne plačujejo prispevki, saj ne gre za redno zaposlitev4, kar je potrdil tudi Urad za mladino MOL.
Med obveznim dvotedenskim pripravljalnim usposabljanjem, katerega namen je bil spoznavanje mentorjev in kandidatov s ciljem končnega izbora izmed dveh ali treh kandidatov, ki so se uvrstili v ožji izbor, večina kandidatov sploh ni dobila možnosti, da bi pobliže spoznala svoje delovno mesto in se na njem preizkusila, kaj šele dokazala svoje sposobnosti in kompetence. Celoten postopek pripravljalnih delavnic in končnega izbora kandidatov pa se do samega začetka dejanskega usposabljanja na delovnem mestu vleče tako dolgo (april-september), da ne le ne zmanjšuje brezposelnosti, temveč jo celo podaljšuje za najmanj šest mesecev.
Eden izmed poglavitnih družbenih razlogov za razočaranje (s tem pa nizko motivacijo in nezaupanje) mladih, ujetih v začarani krog brezposelnosti, leži prav v kršitvah v delovnih razmerjih, kršitvah v razpisih in vse večji prevladi prekarnega dela, ki nam ne more zagotoviti varne prihodnosti. Od projekta Kul služba!, katerega smisel naj bi bil v tem, da nas podpre, smo zato pričakovali, da omenjeni elementi v njem ne bodo prisotni. Zgodilo pa se je ravno obratno: prišlo je do nejasnih informacij, zavajajočih razpisov delovnih mest in netransparentnosti glede trajanja in plačila usposabljanja.
Projekt, ki naj bi mlade usposabljal za večjo zaposljivost, bi moral obvezno vključevati pogovore in razprave o sodobnem trgu dela in trenutni družbenoekonomski realnosti, o opolnomočenju mladih na trgu dela, pravicah in dolžnostih tako zaposlenih kot delodajalcev, vlogi sindikatov, možnosti in poti družbenopolitične participacije mladih, zasnovi dolgoročnih družbenih sprememb, usmeritev in strategij razvoja, o tematiki samozaposlovanja in logiki samostojnega podjetništva. S frazami, kot sta »karte so v vaših rokah« in »vi vodite igro,« so izvajalci projekta namreč pokazali prepričanje, da smo za svoj status brezposelnosti v celoti odgovorni sami in da družba s tem nima opraviti popolnoma nič. To je tipičen neoliberalni primer ideologije tiranije izbire, kjer je posameznik za vse svoje uspehe in neuspehe odgovoren individualno in ne kot član družbene realnosti.
Razumemo sicer, da sta motivacija in sposobnost kritičnega razmišljanja o samem sebi pomembni vrlini in veščini, ki ju je potrebno gojiti, vseeno pa ni razloga, da bi bil ta vidik v naši situaciji bolj pomemben od kritičnega razmišljanja o družbeni realnosti, v kateri živimo, in o vprašljivi naravi svobode izbire. Naše razočaranje nad odsotnostjo takšnih tem je še toliko večje, ker projekt vključuje javne zavode, med katerimi je veliko kulturnih in umetniških institucij, ki se vsebinsko ukvarjajo ravno s tem – s kritičnim razmišljanjem o politiki, kulturi in družbi.
Zavedamo se, da smo bili del pilotnega projekta in da so se izvajalci sproti soočali z nepričakovanimi problemi, kljub vsemu pa nas je slaba izvedba spodbudila, da izrazimo svoje mnenje ter posledično upamo na določene spremembe v nadaljnjih krogih projekta. Če je namreč namen projekta dejansko zmanjševanje brezposelnosti in povečanje zaposlovanja mladih, le-ta s tokratno izvedbo žal ni bil dosežen. Ker prihodnjim generacijam kandidatov, ki se bodo prijavili na Kul službo!, želimo izkušnjo, ki bo koristnejša in bogatejša od naše, smo se odločili za odprto pismo ustvarjalcem in izvajalcem projekta, v katerem poleg svojih komentarjev in odziva navajamo tudi predloge za izboljšanje projekta. Omenjeni predlogi so navedeni v priloženi, neskrajšani verziji pričujočega pisma. Upamo, da bodo izvajalci našo dobronamerno kritiko sprejeli pozitivno in da bo pismo pripomoglo k izboljšavam projekta, ki bo tako lahko upravičil svoj naziv »Kul služba!«.
Celoten odziv pa si lahko prebereš tukaj: kul_sluzba_-_odziv_kandidatov
1-http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/102656/detail.html
2-http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/103223/detail.html
4-“Kul služba!: Karierna priložnost” Glasilo Ljubljana, številka 3, stran 27-http://www.ljubljana.si/si/mol/publikacije/
