Predstavljamo vam stališče Sindikata Mladi plus glede predloga sprememb delovnopravne zakonodaje.
Na Sindikatu Mladi plus smo se danes udeležili Ekonomsko-socialnega sveta, kjer je potekala obravnava Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakona o uravnavanju trga dela (ZUTD) in Zakona o inšpekciji dela (ZID). Ker gre za prvo tako obravnavo, kjer vse spremembe členov in zakonov še niso popolnoma razjasnjene, bomo nadaljnja in podrobnejša stališča oblikovali tudi med nadaljevanjem samega postopka. Na Sindikatu Mladi plus vseskozi spremljamo stanje na področju trga dela in zakonodajo, ki to opredeljuje ter se borimo za dostojno delo. Želimo zmanjšati prekarnost na trgu dela, saj so v veliki meri ravno mladi tisti, ki so žrtve različnih oblik prekarnega dela (avtorske pogodbe, podjemne, prisilna s.p.-zacija, veriženje pogodb za določen čas itd.), pri tema pa gre velikokrat tudi za kršenje zakonodaje.
S tem namenom podpiramo vsa prizadevanja vlade, ki bodo šla v smer zagotavljanja dostojnega dela za vse. Ob predlaganih spremembah delovnopravne zakonodaje pa izražamo svoja stališča do omenjene tematike.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je že marca letos objavilo dokument Za dostojno delo. Dokumenta Za dostojno delo smo se najprej razveselili, ker smo prepričani, da je skrajni čas, da to tematiko vlada začne resno naslavljati. Ob podrobnejšem pregledu dokumenta pa se pojavijo številni pomisleki, predvsem v zvezi z utemeljevanjem fleksibilizacije delovnih razmerij kot nekaj nujnega in celo za delavce nevtralnega, čeprav praksa kaže, da fleksibilizacija za delavke in delavce pomeni predvsem prekarizacijo. Kakršnekoli spremembe zakonov v tej smeri zavračamo, saj verjamemo, da mora država delati na zagotavljanju dostojnega dela in življenja in ne obratno.
ZID:
Pozitivno ocenjujemo predlog sprememb Zakona o inšpekciji dela na način, ki bi inšpektorjem podeljeval dodatne pristojnosti. Že v aprilu smo tudi skupaj z Društvom novinarjev Slovenije in drugimi organizacijami pozvali k sprejetju takratnega predloga spremembe zakona s strani Združene levice. Takrat do spremembe ni prišlo, kar smo takoj obsodili (https://goo.gl/gSOG6o). Še vedno ni povsem jasno, zakaj je bilo potrebno čakati na ponovno razpravo o spremembi zakona nadaljnjih 6 mesecev, saj se tokratni predlog spremembe zakona od majskega ne razlikuje bistveno. Kot takrat, se še vedno strinjamo z uvedbo pristojnosti inšpektorjem, da delodajalcu odredijo, da mora delavcu ali delavki ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi. V predlogu zakona je predvideno, da lahko delavec, v kolikor delodajalec tega ne stori v treh dneh, išče sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. Na tej točki bi si želeli večje varstvo delavca kot šibkejše stranke, saj se delavec redko odloči za to pot, predvsem zaradi potencialne stigmatizacije in drugih negativnih posledic.
ZUTD:
Omenjeni zakon opredeljuje tudi pripravništvo, kjer v obstoječem zakonu dovoljuje opravljati tudi volontersko pripravništvo. Predlog sprememb ZUTD predvideva črtanje te možnosti, s čimer volonterska pripravništva ne bi bila več mogoča. Omenjeno spremembo močno podpiramo.
ZDR-1:
V kolikor se bo odpiral tudi ZDR-1 zahtevamo in vztrajamo pri tem, da se uredi volonterska pripravništva na način, da se jih prepove. Trenutni 124. člen ZDR-1 opredeljuje volonterska pripravništva, zato je naš predlog, da se obstoječe besedilo člena črta in vstavi novo besedilo: »Volonterska pripravništva so prepovedana.«
To mora voditi v to, da se volonterska pripravništva tudi uradno prepove na vseh področjih oziroma, da se spremenijo tudi ostali zakoni, ki še vedno omogočajo opravljanje volonterskega pripravništva.
Trenutni predlog spremembe ZDR-1 med drugim uvaja sankcije za posameznike, ki delajo na podlagi pogodb civilnega prava. Sicer predvideva, da se v določenih primerih ne bodo izrekle, a se moramo zavedati, da je glavna odgovornost za spoštovanje zakonodaje na strani delodajalca, saj je ta tisti, ki razpisuje delo in postavlja pogoje. Pogosto se zgodi, da delo po pogodbi civilnega prava zahteva šele na razgovoru in s tem pogojuje delo, kar pa je s strani delavca težko dokazljivo. Dvomimo v primernost takih sankcij, saj praksa kaže, da so brezposelni, predvsem mladi, iz obupa in pomanjkanja priložnosti pripravljeni karkoli, samo da pridobijo možnost za delo. Odgovornost za spoštovanje zakonodaje je in naj ostane na delodajalcu, ki je v delovnih razmerjih vedno na poziciji moči.
Prav tako predlog vsebuje nekatere spremembe členov, ki pa niso popolnoma jasne, niti danes na seji ESS niso bile v celoti razložene. Ena izmed teh predlaga redefinicijo odpovednega razloga nesposobnosti kot razlog za odpuščanje, druga pa določbe, ki se dotikajo sporazumne odpovedi pogodbe, pri tem pa naj bi se glede na predlog spremembe zakona delavec lahko odpovedal nadomestilu za brezposelnost. Bojimo se predvsem, da v teh primerih ne bo šlo za sporazumnost takih odločitev, saj je delavec vedno šibkejša stranka v razmerju. Pričakujemo, da se bo omenjene predloge pojasnilo z nameni in cilji, zakaj so predlagane na tak način in ponovno poudarjamo, da spremembe ne smejo iti na škodo delavcev.
Vsakršna sprememba delovnopravne zakonodaje mora iti danes, v času stalne prekarizacije na področju dela, predvsem v smeri zagotavljanja dostojnega dela in varstva zaposlitve.
