Na Sindikatu Mladi plus opozarjamo na problematiko opravljanja volonterskih pripravništev v Sloveniji in nasprotujemo kakršnimkoli oblikam neplačanega dela. Nesprejemljivo se nam namreč zdi, da bi mladi delali popolnoma zastonj, pod pretvezo »nabiranja izkušenj«, s tem pa velikokrat zgolj nadomeščali potrebe po redno zaposlenih na določenem delovnem mestu.
Poudarjamo pa tudi, da mora sočasno z ukinitvijo volonterskih pripravništev v veljavo stopiti tudi ustrezen sistem, s katerim bo mogoče dolgoročno zagotavljati sredstva za plačana pripravništva. Glavni problem na omenjenem področju namreč predstavlja dejstvo, da ni zagotovljenih dovolj pripravniških mest, kaj šele sredstev za plačana pripravništva. Ker pa so na več področjih pripravništva obvezna, to posledično pomeni, da mladi, ki so uspešno zaključili izobraževalni proces, ne morejo opravljati poklica, za katerega so se izobrazili in tako vstopiti na trg dela (opravljeno pripravništvo je namreč pogoj za pristop k strokovnemu izpitu, ki pa je večini primerov potreben za zaposlitev). Poudarjamo, da je treba dostojno plačana pripravništva nujno zagotoviti vsem, ki potrebujejo delovne izkušnje pred pristopom k strokovnemu izpitu, kar pa ne vključuje le obveznih pripravništev. Poleg tega se na Sindikatu Mladi plus zavzemamo za to, da je pri izvajanju pripravništva pripravniku nujno treba zagotoviti ustrezno izobraževanje ob delu in mentorja, ter da morajo mladi v času pripravništva opravljati delo v skladu s svojo izobrazbo.
Področje pripravništev v Sloveniji je še vedno zelo neurejeno, predlogi za spremembe pa so neustrezni. Na Sindikatu Mladi plus smo nasprotovali sprejetju Zakona o ukrepih s področja pripravništev (ZUPPrip), ki je bil predlagan konec leta 2014, saj bi ta utegnil situacijo le še poslabšati. Predlog zakona namreč ni rešil ključne težave, dejstva, da mladi ne morejo priti do pripravništva in strokovnega izpita, zaradi česar ne morejo opravljati svojega poklica. Predlog prav tako ni temeljil na realnih podatkih, saj o obsegu pripravništev ni bila opravljena nobena celostna analiza. Prav tako v okviru predloga ni bilo predvidenih sredstev, s katerimi bi odgovorni zagotoviti plačana pripravništva, kar bi moral biti glavni namen tega zakona.
Na Sindikatu Mladi plus se zavzemamo, da se delovnopravna zakonodaja spremeni tako, da so volonterska pripravništva tudi uradno prepovedana na vseh področjih. Opozarjamo pa tudi na dejstvo, da Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zaradi pomanjkanja sredstev ne razpisuje več pripravništev v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) namreč jasno določa, da mora omenjeno ministrstvo vsaj enkrat letno razpisati takšna pripravništva, česar pa niso storili že od leta 2014, kar predstavlja jasno kršitev zakona.
Na Sindikatu Mladi plus se bomo še naprej zavzemali za pripravo analiz, skupno oblikovanje rešitev in vzpostavitev dolgoročnih virov financiranja, ki bodo na sistemski ravni omogočili mladim opravljanje plačanih pripravništev, saj se zavzemamo za to, da bi bilo vsako delo plačano.
