Sindikat smo ljudje: njegovi člani in članice, nekdanji, sedanji, bodoči aktivistke in aktivisti – na terenu in v pisarni – in drugi, ki jih druži ideja medsebojne pomoči, podpore in solidarnosti. Pri Sindikatu Mladi plus deluje raznolika, a zagnana in zanimiva skupina (tistih malo bolj in onih malo manj) mladih posameznic in posameznikov. Takole so odgovorili na nekaj vprašanj.
Znanje o delavskih pravicah ni nekaj, kar lahko počaka
Tadej, 21 let
Zakaj si se pridružil Sindikatu Mladi plus?
Sindikat Mladi plus je nekaj posebnega. Je fenomen in na evropski ravni nekaj povsem edinstvenega. Nikjer drugje po Evropi – razen pri nas – ne boste našli sindikata, ki bi bil namenjen samo mladim brezposelnim osebam, dijakom, študentom in prekarnim delavcem. Sindikat Mladi plus je torej ravno zaradi tega nekaj unikatnega. Pridružil sem se mu, ker mi preprosto ni vseeno za mojo prihodnost, za moj položaj na trgu dela po končanem faksu in ker si želim na aktiven način in kolektivno spreminjati svet na bolje. Aktivnosti, ki jih organiziramo znotraj sindikata, pa pozitivno vplivajo na posameznika, ki bi lahko bil brez nas sicer čisto izgubljen. Znanje o delavskih pravicah v teh časih ni nekaj, kar lahko počaka. To enostavno potrebujemo! Tukaj in zdaj.
Poleg neformalnega znanja, pa na sindikatu pridobivam tudi pomembne poklicne kompetence, ki mi bodo pomagale pri moji prvi zaposlitvi. Na trg dela si torej želim priti pripravljen, oborožen z vsem znanjem in dovolj pameten, da se ne bom pustil izkoriščati delodajalcem.
Kakšna je tvoja vloga znotraj sindikata?
Sindikatu Mladi plus sem se kot aktivist pridružil približno dve leti nazaj. Od takrat redno sodelujem v vseh akcijah in dogodkih, ki jih na sindikatu organiziramo. Svoje poslanstvo znotraj SM+ sem našel ravno na področju komuniciranja z javnostjo (Instagram), aktiven pa sem tudi na področju okolja, izobraževanja in zagovorništva. Tako smo se na SM+ zelo proaktivno odzvali na osnutek dolgoročne podnebne strategije v Sloveniji, aktivno pa sodelujemo tudi z nevladnimi organizacijami na področju okolja. Jeseni 2019 sem bil izvoljen tudi v nadzorni odbor sindikata, kjer spremljamo zadeve okoli članstva in članarin. Na našem sindikatu lahko prav vsak najde svoje področje, kjer je lahko aktiven.
Zakaj lahko sindikati spremenijo svet na bolje?
Posebnost sindikatov je ravno ta, da zastopajo interese vseh delavk in delavcev. Ščitijo njihove interese in si prizadevajo izboljšati delovne pogoje, v katerih delavke in delavci opravljajo svoje delo. Sindikati igramo pomembno vlogo pri socialnem dialogu. Odločitve, ki jih sprejemamo skupaj s socialnimi partnerji pa pomembno prispevajo k družbeni klimi. Ravno sindikati so tisti, ki lahko spreminjajo svet na bolje, sindikat pa je tako močan, kot je enotno njegovo članstvo. Trdno, pogumno in enotno članstvo pa lahko spreminja še tako zahtevne pogoje, v katerih se znajdejo delavke in delavci. Reševanje problemov in oblikovanje rešitev pa pozitivno vpliva na sistem kot tak. Na sindikatih je torej velika odgovornost in hkrati ena velika dolžnost – narediti svet takšen, da bo okolju prijazen, pri tem pa bodo delavke in delavci opravljali dostojno delo, za katero bodo prejeli dostojno plačilo.
Si imel kdaj kakršnekoli težave – v družbi, službi, na fakulteti itd. – zaradi angažmaja v sindikatu?
Članstvu v sindikatu je lahko trn v peti marsikateremu delodajalcu, posamezniku v družbi ali pa celo profesorjem na fakulteti. Pa vendarle bi si želel, da bi ravno slednji razumeli, da sindikat ni nekaj slabega in nujno zlo, ki moti delovni proces. Sindikat je organizirana in z ustavno pravico dana možnost, da se delavke in delavci povezujejo, združujejo in tako zaščitijo svoje lastne interese.
Ko sem kot mlad študent opravljal priložnostno delo v eni izmed ljubljanskih trgovin, ki mimogrede najema več kot 100 študentov in v kateri je zaposlenih več kot 130 ljudi – bil sem edini, ki sem bil včlanjen v katerikoli sindikat. Preprosto je veljalo načelo, da je članstvo v sindikatu prepovedano. Bil sem edini, ki si je upal opozoriti na nepravilnosti in bil sem edini, ki je to povedal na glas.
Največja buča o mladih in trgu dela, ki si jo ujel pri svojem sindikalnem udejstvovanju:
Prav gotovo ne bom nikoli pozabil intervjuja, v katerem je nek vladni predstavnik dejal, da smo mladi tisti, ki smo epidemijo novega koronavirusa zaostrili, epidemiološko sliko pa poslabšali. Poved, ki sem si jo v svoj spomin zapisal za vedno.
Najbolj bizaren oglas za delo, ki si ga ugledal pri svojem sindikalnem udejstvovanju:
Prav gotovo izstopa oglas za delo, kjer so turistične agencije vabile študentke in študente k študentskemu delu na priljubljeno turistično destinacijo. Z oglasom seveda ne bi bilo nič narobe, če ne bi agencije zraven dopisale, da pogoj za opravljanje dela varščina v višini 400 evrov za resnost. Spomnimo: študentke in študenti lahko kadarkoli prekinejo sodelovanje z delodajalcem, (če delo opravljajo preko študentske napotnice), če jim delo ne ustreza več in to brez skritih stroškov.
Najljubši mednarodni sindikalni seminar/izobraževanje/službena pot v tujino …
Za mano je, kar nekaj mednarodnih usposabljanj, seminarjev in konferenc. Prav gotovo si bom zapomnil tistega na Portugalskem, kjer smo govorili o okolju, pravičnem prehodu in zelenih delovnih mestih.
Največji dosežek Sindikata Mladi plus:
Odkar sem aktiven na SM+ je prav gotovo eden izmed večjih uspehov to, da smo pomagali ogromnemu številu mladim, ki so potrebovali našo pomoč. Nekomu pomagati in ga zaščititi je vedno znova dosežek. So pa med odmevnejšimi tisti, s katerimi smo prepovedali volonterska pripravništva in pa predlogi, ki so del sheme Jamstva za mlade.
Največji fail Sindikata Mladi plus:
Vsaka organizacija ima vzpone in padce. Če bi rekel, da vse poteka gladko in jedrnato bi močno zgrešil. Velikokrat se nam zgodi, da imamo preprosto več zelo dobrih predlogov, pa vendarle ne uspemo vseh izvesti. Preprosto zmanjka časa.
Za skupne razredne boje
Staša, 29 let
Zakaj si se pridružila Sindikatu Mladi plus?
Delovanje Sindikata Mladi plus sem spremljala in z njim simpatizirala že kar nekaj časa, preden sem v ekipi tudi sama postala aktivna. Sindikat Mladi plus me je že od nekdaj nagovarjal, saj je polemiziral s temami, ki so mi bile blizu, predvsem pa se je sindikat s političnimi in družbenimi odnosi, ki kratijo svobodo mojega vsakdana, ukvarjal (in se še) v praksi, neposredno in pogosto uspešno. Aktivistka sem postala, ker sem kot delavka želela izboljšati svoje dostojanstvo, kar pa nikoli ni osamljen boj.
Kakšna je tvoja vloga znotraj sindikata?
Sem aktivistka. S svojimi idejami in delom sooblikujem organizacijo. Z drugimi soborci in soborkami sodelujem pri raziskavah, s katerimi iščemo odgovore na vprašanja kot je: kakšen je ekonomski in socialni položaj mladih prekarnih delavk in delavcev, študentk in študentov, brezposelnih, dijakov? Z ekipo pripravljam in izvajam tudi posvete, delavnice in izobraževanja, kjer z različnimi skupinami mladih ugotavljamo, kaj so naše potrebe, želje, pravice. Prav tako sem aktivna v službi za komuniciranje, kjer kalim svoje komunikacijske veščine. Najraje sicer delam na terenu, kjer si z mladimi ter drugimi generacijami delavcev in delavk in z ostalimi zatiranimi skupinami zaupamo svoje tegobe in razmišljamo o strategijah za skupne razredne boje.
Zakaj lahko sindikati spremenijo svet na bolje?
Sindikati so v preteklosti že dobro dokazali, da lahko človekov položaj spremenijo na bolje: z uvedbo osemurnega delovnika, pravico do plačane bolniške in porodniške odsotnosti, plačanega dopusta, uvedbo minimalne plače in z drugimi izborjenimi delavskimi in socialnimi pravicami. Te si je seveda vedno treba na novo priboriti, saj interesi kapitala nenehno iščejo načine za eksploatacijo, ki delavski razred sili v životarjenje. Sindikalno organiziranje je nujno, ker z vztrajnim delovanjem vodi do dostojnejših pogojev za delo in življenje ter posledično omogoča prerazporejanje družbene moči. Sindikati se danes povezujejo z različnimi gibanji za enakopravnost, vse od feminističnih do okoljevarstvenih gibanj. Sindikati delujejo po principu vključevanja in solidarnosti, kar je temelj napredka.
Si imel/a kdaj kakršnekoli težave – v družbi, službi, na fakulteti itd. – zaradi angažmaja v sindikatu?
Ne, prej bi se lahko reklo, da sem zaradi sindikalnega znanja imela rešitve! 😊
Kako v času, ko na vsakem koraku poslušamo o konkurenčnosti, podjetništvu itd., sploh pristopiti do mladih in jih nagovoriti s temami, kot so delavske pravice oziroma delavski boj?
V družbi, kjer prevladuje ideologija individualizma, je to res ključno vprašanje za sindikalizem. Treba je biti strateški in kreativen hkrati, vedeti moraš, katero skupino mladih nagovarjaš, kakšno je njihovo ozadje. Je pa res, da so v teh časih, ko imamo na vladi skrajno desnico in smo na vsakem koraku soočeni z represijo, mladi bolj jezni kot sicer, ker so družbene krivice še bolj transparentne. V težkih časih je, paradoksalno, politična (in s tem sindikalna) mobilizacija praviloma lažja.
Največja buča o mladih in trgu dela, ki si jo ujel/a pri svojem sindikalnem udejstvovanju:
Nabor buč je zelo pester. Ena izmed večjih buč je bila nedavno podeljena ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju. Bučo si je minister prislužil, ker je s kolegi v šestem protikoronskem paketu močno zožal pogoje za zavrnitev zaposlitve pri aktivnih iskalcih zaposlitve, češ, da se bodo iskalci zaposlitve na ta način lažje zaposlili. Kar je seveda buča, saj glavni problem brezposelnosti ni, da se ljudje ne bi želeli javljati na napotitve, temveč da služb preprosto ni.
Najbolj bizaren oglas za delo, ki si ga ugledala pri svojem sindikalnem udejstvovanju:
Seksizem, druge oblike diskriminacije in kršitve, ki se pojavljajo v oglasih za delo so tako številčne in tako absurdne, da bi bilo že kar krivično, če bi izpostavila le enega.
Ljudje lahko spremenijo svet na bolje
Tea, 33 let
Zakaj si se pridružila Sindikatu Mladi plus?
Ker sem rada aktivna, glasna in ker menim, da je treba opozarjati na pravice mladih, saj so slednji pogosto prezrti, preslišani, veliko pa se jih zaradi različnih razlogov sploh ne želi izpostavljati. Sama še vedno verjamem, da je stvari mogoče spremeniti in sem se zato pripravljena boriti.
Kakšna je tvoja vloga znotraj sindikata?
Počnem ogromno stvari: od izdelave transparentov za različne proteste, načrtovanja razvoja sindikata, dela na kampanjah in na različnih projektih, do tega, da prebiram vse mogoče dokumente in jih komentiram. Največ časa pa namenim zagovorništvu, predvsem na področju Jamstva za mlade, pripravništev, pa opozarjanju na kršitve delovnopravne zakonodaje in boju proti prekarnosti. Redno spremljam tudi besedičenje politikov vseh barv, njihovo leporečenje primerjam z resničnimi podatki in opozarjam na buče, ki nam jih želijo prodati.
Zakaj lahko sindikati spremenijo svet na bolje?
Ljudje lahko spremenijo svet na bolje. Če so povezani v sindikat, jih to krepi, združuje in jih naredi bolj solidarne. Tako lahko potem tudi dosežejo večje družbene premike. Sindikati so tisti, ki opominjajo na vrednote in pravice, ki jih želi danes večina velikokrat prezreti, spregledati ali celo pozabiti.
Si imela kdaj kakršnekoli težave – v družbi, službi, na fakulteti itd. – zaradi angažmaja v sindikatu?
Predvsem upam, da sama kdaj povzročim kakšno »težavico« s svojim sindikalnim udejstvovanjem. Tu merim denimo na politične odločevalce, ki nam prodajajo buče ali delodajalce, ki kršijo delovnopravno zakonodajo. Večjih težav torej nimam, je pa dandanes v družbi težko pojasniti, da je sta aktivizem in delovanje v sindikatu nekaj pozitivnega. Danes je »kul«, če ti uspe ogoljufati državo, utajiti davke, najti luknjo v kakšnem zakonu, medtem ko z opozarjanjem na kršitve in stališčem, da je zakone in pravice ljudi treba spoštovati, hitro obveljaš za ‘troublemakerja.’
Največji dosežek Sindikata Mladi plus:
Majhnim zmagam smo na Sindikatu Mladi plus priča vsakodnevno. Izjemen občutek je, ko na primer nekomu pomagaš s kakšnim pravnim nasvetom, ko dobiš zahvalo posameznikov prek Facebooka, kako so res veseli, da naslavljamo določene teme, ali ko se nekdo udeleži delavnice, pa je potem tako navdušen, da se nam pridruži.
Na drugi strani obstajajo dosežki, ki so morda bolj vidni širši javnosti. To je dosežena ukinitev volonterskega pripravništva, predlogi ukrepov, ki so vključeni v shemo Jamstvo za mlade, pa dejstvo, da smo postali relevanten sogovornik na področju prizadevanj za izboljšanje položaja mladih in pri uveljavljanju koncepta dostojnega dela.
Mladi smo baje posebna bitja
Zala, 29 let
Zakaj si se pridružila Sindikatu Mladi plus?
Če me spomin ne vara, sem se v času svoje post-Erasmus krize znašla na eni od delavnic sindikata. In ostalo je zgodovina.
Zakaj lahko sindikati spremenijo svet na bolje?
Ljudje, organizirani v zahtevah po spremembah, lahko spremenijo svet. Ena izmed poti je tudi združevanje s pomočjo sindikatov, saj ti pri tem že imajo nekaj izkušenj 🙂
Največja buča o mladih in trgu dela, ki si jo ujela pri svojem sindikalnem delu:
Baje smo mladi posebna bitja, ki se istočasno prilagajamo vsemu, ampak iščemo tudi lastno pot, zahtevamo nemogoče, a ne vprašamo za višino plače, smo leni in hkrati opravljamo več služb naenkrat, smo mega uspešni podjetniki in še vedno živimo pri starših. Vse to v eni osebi.
»Najs, tega rabimo še ful več v Sloveniji«
Gregor, 33 let
Zakaj si se pridružil Sindikatu Mladi plus?
Na eni strani je šlo za logično nadaljevanje poti, ki se je začela s študijem sociologije kulture, in nadaljevala s publicističnim delom, pri katerem sem raziskoval aktualne pomembne družbene, ekonomske, socialne in politične vsebine oziroma tematike, po drugi strani pa me je k sindikalnemu udejstvovanju spodbudila tudi – večini mladih znana – izkušnja prekarnega življenja in dela, ki od človeka zahteva (re)akcijo.
Kakšna je tvoja vloga znotraj sindikata?
Vodja skupine za komuniciranje, del ekipe, ki snuje (in objavlja) vsebine za social media, občasni urednik in ‘lektor’ različnih tekstov, komentarjev, člankov in drugih vsebin, ki jih sproduciramo. Bil sem tudi vodja projekta KAŽIPOT do dostojnega dela.
Zakaj lahko sindikati spremenijo svet na bolje?
Ljudje, ki so del sindikata, ga lahko. S svojim delom, bojem, aktivizmom, ozaveščanjem, informiranjem …
Kako v času, ko na vsakem koraku poslušamo o konkurenčnosti, podjetništvu itd., sploh pristopiti do mladih in jih nagovoriti s temami, kot so delavske pravice oziroma delavski boj?
S predanim in poštenim delom. Z inovativnim in odkritim pristopom. Z originalnimi zgodbami, ki mladim približajo kompleksne in resne teme, kot so delavske pravice, prekarno delo, prekarizacija itd. oziroma jim dajo vedeti, da smo pravzaprav vsi, ki moramo za življenje zaslužiti s svojim delom, delavci oziroma delavke, ne glede na to, kje živimo, kako se oblačimo in v katere lokale hodimo, in da smo lahko le skupaj močnejši.
Največja buča o mladih in trgu dela, ki si jo ujel pri svojem sindikalnem udejstvovanju:
Najbrž tista od bivšega financministra Dušana Mramorja, ki je ob odhodu s položaja dejal, da je zadovoljen, ker mu je v času njegovega mandata uspelo ustvariti 25.000 delovnih mest, ki so jih zasedli večinoma mladi.
Najljubši mednarodni sindikalni seminar/izobraževanje/službena pot v tujino …
Udeležba na treningu za mlade sindikalne voditelje v organizaciji Evropskega sindikalnega inštituta (ETUI) v Varšavi. Posrečena mešanica trdega dela, pametnih in zanimivih ljudi ter vsakodnevnega druženja dolgo v noč.
Najljubši trolovski komentar, ujet na družbenih omrežjih Sindikata Mladi plus:
Ne morem se odločiti, zato ponujam dva. Najprej izjava ne preveč pismenega lika, ki je na objavo našega kritičnega komentarja o predlogu zakona o vajeništvu dejal: »Delat se zgubte nepadasem jamrate sej sevam neljubi prjet za vsako službo ka mislite da boste dobil trijurje na mesec zmalim bote zadovoljni Kdor ni zmalim zadovoljen velikega vred ni«. In pa ljubezni polna kritika 2. epizode našega podcasta Nehvaležni skeptiki z naslovom Enakopravnost in enakost žensk. Model nam je napisal: »Wow, še ena skupina umsko zaostalih marksistov. Najs, tega rabimo še ful več v Sloveniji.« Ni kaj, za dobrim konjem se vedno praši. 😉
Kot posamezniki in posameznice ne moremo veliko doseči
Tanja, 30 let
Zakaj si se pridružila Sindikatu Mladi plus?
Sindikatu Mladi Plus sem se pridružila v sklopu projekta Kažipot do dostojnega dela, in sicer na Potujoči šoli sindikalizma na Gorenjskem, natančneje v Kranju. Vabilo na dogodek sem zasledila na Facebooku in kot oseba, ki ji ni vseeno, kaj se dogaja na trgu dela, videla enkratno priložnost, da se lahko še dodatno informiram o temah, ki se tičejo delovne zakonodaje in kršitev na trgu dela, na katere velja biti pozoren. In prav na tej sindikalni šoli sem spoznala, da si želim delati na tem področju in pomagati drugim mladim, da se o teh stvareh seznanijo in informirajo.
Zakaj lahko sindikati spremenijo svet na bolje?
Ker je se je veliko lažje boriti za neko stvar skupaj, v organizirani skupini. Zgolj kot posamezniki in posameznice ne moremo veliko doseči. Če to preslikamo v delovno razmerje delavec kot ekonomsko odvisna oseba, ki je v podrejenem položaju do delodajalca, na kakršnokoli nespoštovanje delavskih pravic lažje opozarja s pomočjo sindikata, kot da se sam bori z mlini na veter. Skupno delovanje delavk in delavcev torej zagotavlja večje spoštovanje zakonodaje, posledično se izboljša posameznikov položaj in tudi svet je zanj ter za druge boljši. 🙂
Kako v času, ko na vsakem koraku poslušamo o konkurenčnosti, podjetništvu itd., sploh pristopiti do mladih in jih nagovoriti s temami, kot so delavske pravice oziroma delavski boj?
Največji problem, ki ga opažam, je ravno o tem, da so mladi zaradi stanja na trgu (prisilno odpiranje s. p.-jev, prekarizacija …) pozabili oziroma – še huje – niti ne vedo, da številni delodajalci, ki ne ponujajo redne zaposlitve, ko so vsi pogoji zanjo izpolnjeni, kršijo zakonodajo in s tem pravice iz dela, ki posamezniku pripadajo. O delavskih pravicah je torej treba v prvi fazi čim več govoriti, treba je zbuditi že rahlo pozabljeno zavest, da obstajajo pravice iz dela, in šele z ozaveščanjem in aktivizmom bomo v ljudeh zopet vzbudili delavski duh, ko ljudi ne bo več strah zavzeti se za svoj prav.
Najbolj bizaren oglas za delo, ki si ga ugledala pri svojem sindikalnem udejstvovanju:
Najbolj se začnem jeziti pri čisto legalnih zaposlitvenih oglasih, s katerimi delodajalec ne krši nobene zakonodaje, vendar že v opisu delovnega mesta vidimo popolno razvrednotenje položaja delavca in vse vidike nedostojnega dela. Podobno je tudi pri oglasih za študentsko delo, kjer je res očitno, da gre za popolno zlorabo sistema in bi v resnici na ponujenem delovnem mestu delodajalec moral nekoga redno zaposliti.
V slogi je še vedno moč
Mojca, 29 let
Kakšna je tvoja vloga znotraj sindikata?
Znotraj sindikata sem zaposlena kot vodja projekta na Katalizatorjih. Gre za trenutno največji projekt, ki ga izvajamo na sindikatu in ki temelji na usposabljanjih mladih za projektne vodje in komunikatorje. V sklopu projekta smo v letu 2020 izvedli šest sklopov usposabljanja za projektne vodje v šestih slovenskih krajih, od Ormoža do Kopra, vključili smo 70 brezposelnih mladih iz vse Slovenije in zasnovali kampanjo za krepitev civilne družbe. V sklopu kampanje smo že pripravili računalniško internetno igrico, prvi podkast v seriji desetih, izpeljali pa smo tudi prvi regijski dogodek v Ormožu, kjer so se mladi pogovarjali o težavah, s katerimi se soočajo na trgu delovne sile. Prav tako smo pripravili dva priročnika za mladinske trenerje (za izvajanje usposabljanja za projektne vodje in za komunikatorje) in gradiva za udeležence usposabljanj. V naslednjem letu nas čaka še vključitev najmanj 50 mladih iz vse Slovenije na usposabljanjih za komunikatorje, ki bodo prav tako izvedeni v šestih slovenskih krajih, in lansiranje kampanje za krepitev civilne družbe.
Zakaj lahko sindikati spremenijo svet na bolje?
Sindikati so organizacije, prek katerih se delavci in delavke organizirajo z namenom branjenja in uveljavljanja lastnih interesov pred kapitalom. Delavci in delavke oziroma delovna sila smo kot posamezniki namreč popolnoma nemočni v primerjavi s kapitalom in na osebni ravni v primerjavi s svojimi delodajalci. Dokler se eden po eden poskušamo boriti za ohranitev ali izboljšanje delovnih pogojev, je ta boj obsojen na propad. Sindikati pa bi naj ravno presegali to individualizacijo in delavce ter delavke povezali v kolektiv, ki pa ima pogajalsko moč napram kapitalu. Velika razlika je, ali en delavec v podjetju reče, da pod takimi pogoji ne bo delal, ali pa če to stori večina kolektiva – dokler se upira en sam, ga bodo hitro nadomestili z drugim, celotnega kolektiva pa se ne da zamenjati kar tako. Sindikati bi tako morali biti tudi opomnik, da je v slogi moč – ne glede na to, kako »zlajnano« se sliši ta fraza, je resnična.
Si imela kdaj kakršnekoli težave – v družbi, službi, na fakulteti itd. – zaradi angažmaja v sindikatu?
Ne, sem pa imela težave na (študentskih) delovnih mestih, kadar sem kritizirala delovne pogoje ali pa urno postavko. Ena izmed teh kritik se je končala tudi z izgubo dela po več kot letu in pol rednega dela.
Kako v času, ko na vsakem koraku poslušamo o konkurenčnosti, podjetništvu itd., sploh pristopiti do mladih in jih nagovoriti s temami, kot so delavske pravice oziroma delavski boj?
Do mladih v bistvu ni težko pristopiti s takimi temami, takšne so vsaj moje izkušnje, saj nas večina deli podobne negativne zgodbe s trga dela. Večina nas zelo dolgo išče zaposlitev, vsi smo izobraženi, aktivni, delamo tudi prostovoljno – smo ena izmed najbolj usposobljenih in izobraženih generacij –, hkrati pa se vsi soočamo s kršitvami delovne zakonodaje, pomanjkanjem dostojnih delovnih mest, prekarizacijo ipd. Zato menim, da naša dejanska izkušnja s trgom delovne sile hitro razgradi z ideologijo posredovane ideje o konkurenčnosti, podjetništvu in individualizmu.
Največja buča o mladih in trgu dela, ki si jo ujela pri svojem sindikalnem udejstvovanju:
Največja buča, ki jo redno slišim o trgu dela nasploh, je to, da so brezposelni sami krivi za svoj položaj, da so nemotivirani, leni in da je za to, da se bodo zaposlili, treba spremeniti njih. Hkrati pa spremljamo podatke na Zavodu za zaposlovanje, kjer je trenutno prijavljenih več kot 80.000 brezposelnih, prostih delovnih mest pa nekaj čez 1.600 … Tako da ne vem, kako točno naj bi se ti brezposelni spremenili, da bodo ob tem tudi magično ustvarili vsaj 78.000 manjkajočih delovnih mest.
Najbolj bizaren oglas za delo, ki si ga ugledala pri svojem sindikalnem udejstvovanju:
Meni se zdijo najbolj bizarni vsi oglasi, kjer je jasno napisano, da od delavca/ke pričakujejo 40 ur dela na teden na lokaciji pri delodajalcu, nudijo pa »zaposlitev« prek espeja, študentske napotnice ali druge prekarne oblike dela. Za vse oblike dela obstajajo zelo jasne definicije, redno delo (40 ur na teden) na lokaciji in pod nadzorom ter navodili delodajalca je delovno razmerje, zato se mi zdi grozno, da si nekdo upa javno objaviti tak oglas, kjer želi za očitno delovno razmerje »zaposliti« nekoga prek prekarne oblike dela. Ali pa oglasi, pri katerih delodajalci izpostavijo, da so redni plačniki … Mislim, halo! Zato se delavke in delavci tudi prijavljamo na oglase za delo, ker rabimo redno plačilo, da lahko »redno« živimo – in se res sprašujem, kam smo prišli, če so takšne stvari, ki bi morale biti jasne same po sebi, nekaj, s čemer se delodajalci izkažejo kot »dobri«.
Najljubši mednarodni sindikalni seminar/izobraževanje/službena pot v tujino …
Zaenkrat sem bila samo na eni službeni poti pa še to ne v tujino, ampak je bilo kljub temu zelo fino – službeno sem šla v Ormož, kjer smo izvedli prvo usposabljanje za projektno vodjo v sklopu Katalizatorjev. Ker sem morala biti tam že zgodaj zjutraj, sem šla en dan prej in prespala v njihovem hostlu, se sprehodila po grajskem parku in centru mesta ter naslednji dan spoznala mlade iz lokalnega okolja, ki so se vključili v naš projekt in se malo še v živo, ne samo preko računalnika, družila s partnerji. Tako da ja, moja edina in hkrati najljubša izkušnja službene poti na sindikatu. 😊
Pomembna je združevalna in zagovorniška vloga sindikatov
Neva, 29 let
Zakaj si se pridružila Sindikatu Mladi plus?
Sindikatu Mladi plus sem se februarja 2020 pridružila kot strokovna sodelavka na projektu Katalizatorji družbenih sprememb.
Kakšna je tvoja vloga znotraj sindikata?
Sindikatu Mladi plus sem se pridružila v okviru svoje zaposlitve na projektu Katalizatorji – družbenih sprememb, ki je trenutno največji projekt sindikata. Projekt traja od februarja 2020 do septembra 2021 s ciljem nuditi usposabljanja za profila vodje projekta in komunikatorja za mlade brezposelne med 15. in 29. letom starosti. Hkrati je pomemben del projekta tudi kampanja za krepitev civilne družbe, ki jo bomo začeli bolj konkretno izvajati v začetku leta 2021. Poleg tega, da je moj delodajalec, je Sindikat Mladi plus tudi organizacija, katere vrednote in poslanstvo se skladajo z mojimi, zato se tudi, kolikor le lahko, udeležujem dogodkov in akcij, ki jih organizira.
Zakaj lahko sindikati spremenijo svet na bolje?
Sindikati lahko spremenijo svet na bolje, saj so skozi zgodovino igrali ključno vlogo pri zavzemanju za pravice delavk in delavcev. V preteklosti in trenutno so bili včasih močnejši, drugič šibkejši, a tvorijo zelo pomembno združevalno in zagovorniško vlogo. Kot kolektiv lahko delavke in delavci veliko dosežejo, a sta za to potrebna čas in strategija. Upam, da se bodo sindikati v Sloveniji in na svetu v bodoče okrepili, saj so v trenutnih okoliščinah še kako pomembni.
Si imela kdaj kakršnekoli težave – v družbi, službi, na fakulteti itd. – zaradi angažmaja v sindikatu?
Ne, so me pa večkrat izkoriščali na delovnem mestu kot študentko. Delala sem od 12 do 17 ur skupaj, z le 15-minutno pavzo in seveda za zelo nizko urno postavko. Žal sem takrat to jemala za samoumevno, čeprav sem vedela, da ni prav, moje kritike pa kolektiv, v katerem sem delala, ni podprl.
Kako v času, ko na vsakem koraku poslušamo o konkurenčnosti, podjetništvu itd., sploh pristopiti do mladih in jih nagovoriti s temami, kot so delavske pravice oziroma delavski boj?
Težko je, saj se nam iz vseh koncev poskuša približati neoliberalno kapitalistični modus operandi, češ da ni sredstev za močno socialno državo, kar je popolno zavajanje. Preprosto menim, da ni druge, kot da delamo na javni podobi še bolj močno, samozavestno, vztrajno in odprto. Treba bi bilo uporabiti tudi kakšne bolj inovativne metode komuniciranja, se malo večkrat postaviti v čevlje mladih brezposelnih in tako sprožiti večjo radovednost in angažiranost. 😊
Največja buča o mladih in trgu dela, ki si jo ujela pri svojem sindikalnem udejstvovanju:
Buča, ki se neprestano pojavlja je ta, da mladi nočejo delati. Vsakič me absurdnost in nesramnost omenjene buče še dodatno razjezi.
Najbolj bizaren oglas za delo, ki si ga ugledal/a pri svojem sindikalnem udejstvovanju:
Zadnje čase sem jih opazila kar nekaj, od splošno izkoriščevalskih glede na zahteve in ponujeno plačilo, do seksističnih, pri katerih k delu vabijo le lepa in nasmejana dekleta.
Save
