Ob letošnjem dnevu mladih, ki ga bomo obeleževali jutri, 12. avgusta, ne moremo spregledati grozljivih posledic, ki so jih za sabo pustile poplave, ena izmed največjih naravnih katastrof, ki je kadarkoli prizadela Slovenijo. Mnogo prebivalk in prebivalcev Slovenije je ostalo brez vsega, več kot polovica slovenskih občin se sooča z ogromno škodo povzročeno infrastrukturi, posledice pa bomo občutili še dolgo časa.
Hkrati pa v teh kriznih razmerah prepoznavamo, da med ljudmi še vedno obstaja solidarnost. Ob posnetkih z najbolj prizadetih območij, skorajda ni bilo osebe v Sloveniji, ki ne bi takoj želela priskočiti na pomoč. Med njimi je tudi ogromno mladih, ki sodelujejo kot prostovoljni gasilci, taborniki, skavti in vsi ostali, ki so se odpravljanju posledic poplav pridružili individualno ali pa v skupinah.
Solidarnostne prakse, ki se med mladimi (in vsemi ostalimi) vzpostavijo v trenutkih takih nesreč, nas navdajajo z upanjem, še posebej zato, ker smo ravno mladi že nekaj let posebej na udaru: rednih zaposlitev, ki nudijo varnost in stabilnost, je za nas na voljo izredno malo, zato se preživljamo po svojih najboljših močeh z raznimi prekarnimi oblikami dela. Prav tako nas pesti stanovanjska kriza, v starejših letih pa nas čakajo še vedno hujše in pogostejše naravne nesreče, ki so (in še bodo) posledice podnebnih sprememb.
Mladi se zavedamo pomena solidarnosti in skupnostnih praks, s katerimi sami neposredno izboljšujemo pogoje svojih življenj. Pa ne le v kriznih razmerah, ampak v naših vsakdanjih življenjih. Da se mladi tega zavedamo, kaže več primerov: Mladi za podnebno pravičnost se v več slovenskih krajih organizirajo in skupaj opozarjajo na podnebno katastrofo, ki se zdaj že odvija pred našimi očmi. Mladi so vzpostavili avtonomni prostor, Participativna ljubljanska avtonomna cona – PLAC, kjer organizirajo mnoge dejavnosti za lokalno skupnost, študentje pa so z organizacijo javnih menz pokazali, da se z voljo in povezanostjo lahko doseže marsikaj.
Položaj mladih pa se lahko izboljša tudi s smiselnimi politikami, ki naslavljajo težave, s katerimi se soočamo. Zato ob letošnjem dnevu mladih pozivamo vse pristojne, še posebej Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da prepoznajo široke posledice prekarizacije dela in drugi težav, s katerimi se mladi danes soočamo. Te se najbolj očitno pokažejo ravno v kriznih časih, kot so sedaj poplave in prej epidemija, še nekaj let nazaj pa ekonomska kriza. Spomnimo: v času epidemije so najprej brez dela ostali mladi v prekarnih delovnih razmerjih. Ob trenutni naravni katastrofi pa je prav odvratno, da se nestabilen položaj mladih kaže tudi tako, da se tistim, ki niso redno zaposleni, grozi s prekinitvijo sodelovanja, če gredo pomagati odpravljati posledice poplav.
Zato je ključno, da vlada in ostali pristojni k naslavljanju te problematike pristopijo izredno resno in v sodelovanju s strokovnjaki ter sindikati pripravijo sistemske rešitve, ki bodo ustavile razraščanje nestabilnih oblik dela ter mladim (in vsem ostalim) zagotovile varno prihodnost.
Mladi morda nimamo kapitala, imamo pa drug drugega in skupno prihodnost, smo solidarni in povezani. Zato verjamemo, da bomo skupaj premagali ne le aktualne posledice poplav, ampak tudi vse, kar nas v prihodnje še čaka.
Foto: Dnevnik/RTVSLO
