Na Sindikatu Mladi plus smo se na današnji novinarski konferenci ozrli na aktualni položaj mladih na trgu dela in predstavili naša pričakovanja do nove vlade.
Na sindikatu smo v zadnjem mesecu izvedli raziskavo med mladimi, v okviru katere smo preučevali položaj mladih na trgu dela, njihovo zadovoljstvo z njim in najpogostejše kršitve, s katerimi se srečujejo. Kljub t. i. rekordni zaposlenosti je med mladimi še vedno v porastu prekarno delo, vse več mladih pa se srečuje tudi s prikritimi delovnimi razmerji in drugimi kršitvami njihovih pravic. Več v nadaljevanju.
Ob prihajajočem prazniku dela, ki ga v Sloveniji praznujemo 1. in 2. maja, na Sindikatu Mladi plus opozarjamo na položaj mladih na trgu dela.
Četudi uradna statistika namiguje na nizko brezposelnost mladih, je iz zadnjih raziskav o mladini (npr. Mladina 2020) jasno, da gre med mladimi velikokrat za prikrito brezposelnost, ko torej sploh niso zabeleženi v evidenci brezposelnih, a njihov status vseeno kaže, da nimajo redne zaposlitve oziroma da delajo prek prekarnih oblik dela. Položaj mladih moramo torej razumeti širše kot zgolj prek statistike o uradni registrirani brezposelnosti.
Epidemija je najbolj prizadela prav mlade. Mladi so bili prvi odpuščeni, če pa so delali prek prekarnih oblik dela, so se jih še lažje znebili. Študentsko delo je v času zaprtja javnega življenja upadlo za skoraj 100 odstotkov in veliko mladih sploh ni imelo možnosti za kakršnokoli delo. Prav tako niso dobili povrnitve izpada dohodka kot bi si ga zaslužili. Vemo, da so na primer študentje dobili samo enkratne dodatke, to pa za marsikoga ni bilo dovolj, da bi s tem lahko preživel. Tisti, ki so delali prek avtorske ali podjemne pogodbe, pa niso bili deležni prav nobenega ukrepa.
Izjemno problematičen je tudi položaj tistih mladih, ki so vključeni na trg dela, saj so tam v precejšnji meri deležni kršitev svojih osnovnih delavskih in socialnih pravic.
Po državnozborskih volitvah od nove vlade pričakujemo naslednje ukrepe, pri katerih morajo s pripravo začeti še letos:
- Okrepiti je treba shemo Jamstvo za mlade, ki je namenjena brezposelnim mladim
Ukrepi aktivne politike zaposlovanja so bili v preteklosti pogosto nezadostni, srhljivo pa je, da se med mladimi brezposelnimi povečuje delež dolgotrajno brezposelnih. Od vlade pričakujemo, da okrepi shemo Jamstvo za mlade, v okviru katere naj pripravi različne ukrepe, prilagojene različnim ciljnim skupinam. Z ukrepi aktivne politike zaposlovanja mora spodbujati zaposlovanje za nedoločen čas. Delodajalcev ne sme subvencionirati za to, da s svojimi kratkoročnimi priložnostmi za delo povečujejo prekarnost.
Ustvariti je treba nova kakovostna delovna mesta, predvsem v panogah, ki imajo veliko potenciala. To so tudi zelena delovna mesta in visoko-tehnološka delovna mesta, kjer so mladi zaradi svojih digitalnih kompetenc v prednosti.
- Treba je zaustaviti prekarnost in regulirati platformno delo
Trend fleksibilizacije trga dela je treba prekiniti in spodbuditi nastanek varnih, trajnih in dostojnih zaposlitev. V porastu je tudi platformno delo, ki je vedno bolj prisotno tudi v Sloveniji, še vedno pa ostaja brez pravega zakonskega okvira. V zadnjem letu je Evropska komisija predlagala sprejetje evropske direktive, ki bi regulirala delo prek spletnih platform, zato pričakujemo, da bo nova vlada podprla omenjeno direktivo in s tem poskrbela za obravnavo spletnih platform na podoben način kot obravnava druge delodajalce, delavkam in delavcem znotraj platformnega gospodarstva pa zagotovila delavske ter socialne pravice.
- Poostritev nadzora nad kršitvami
Že več let opozarjamo, da je inšpektorat za delo popolnoma neučinkovit. Njegovo delo bi bilo treba spremeniti ter kadrovsko in finančno okrepiti ter v okviru samega postopka omogočiti večjo zaščito delavk in delavcev. Nemudoma je treba zaposliti nove inšpektorje, inšpektorat pa bi moral nadzor delodajalcev izvajati brez predhodnih najav. V primeru kršitev pa namesto prijaznih opozoril večkrat izdati tudi sankcije.
- Vzpostaviti je treba socialni dialog in vključiti mlade v oblikovanje politik
Socialni dialog je bil prav zaradi ravnanja oblasti praktično zadnji dve leti mrtev. Od nove vlade pričakujemo, da bo takoj obudila socialni dialog, poleg tega pa tudi, da bo širila možnost sodelovanja v demokratičnih procesih. Predvsem mladi imajo otežen dostop do sodelovanja v procesih odločanja, zato obstaja je tudi manjše zaupanje v politiko, kar je treba izboljšati.
Ob letošnjem prazniku dela želimo vsem mladim lep in hkrati tudi borben praznik. 1. maj je navsezadnje praznik velikih delavskih bojev in kolektivnega prizadevanja za izboljšanje razmer. Tudi po več kot 130 letih razlogi za boj ostajajo. Ne glede na naš status, ne glede na to, če smo brezposelni, če delamo prek prekarnih oblik dela ali pa smo redno zaposleni, smo vsi delavke in delavci. In samo skupaj, združeni, lahko izboljšamo razmere za ves delavski razred.
Nedavne volitve so marsikomu dale nov žarek upanja. Naj nas to upanje in vera v možnost obstoja drugačnega sistema, ženeta naprej, in sicer v prizadevanju za socialno pravičnost.
Živel prvi maj. In živel drugi maj. Praznik dela.
Rezultati ankete
Na Sindikatu Mladi plus smo prav ta mesec zaključili z raziskavo med mladimi, v okviru katere smo raziskovali položaj mladih na trgu dela, njihovo zadovoljstvo z njim ter kršitve, s katerimi se srečujejo.
V anketo smo zajeli mlade, ki imajo na trgu dela različen status (N=419). Vključili smo tiste, ki delajo prek študentske napotnice, zaposlene prek pogodbe o zaposlitvi, samozaposlene in brezposelne. Razdelili smo jo v tri vsebinske sklope, rezultate analize pa bomo predstavili v nadaljevanju. Raziskava je del istoimenskega projekta, ki ga sofinancira program Erasmus+.
Stanje na trgu dela med mladimi in njihovo zadovoljstvo z razmerami
Kljub temu, da se stanje na trgu dela po zdravstveni krizi počasi izboljšuje je samo 63 odstotkov vprašanih mladih odgovorilo, da jim njihov trenutni status na trgu dela ustreza. Med njimi je največ tistih, ki so zaposleni za nedoločen čas (78 odstotkov) in študentov (75 odstotkov). Ne glede na nizko brezposelnost, ta še vedno obstaja. Prav brezposelni mladi so s svojim položajem najbolj nezadovoljni (80 odstotkov vprašanih).
Glede na zadovoljstvo s trenutnim statusom na trgu dela smo mlade združili v tri skupine:
- Zaposleni za določen čas:
Med anketiranci kar tri četrtine zaposlenih za določen čas predstavljajo ženske. Trenutno kar 51 odstotkov zaposlenih za določen čas trdi, da jim to ne ustreza, kar 88 odstotkov pa, da jim to ne ustreza dolgoročno. Osebe, ki so zaposlene za določen čas, na dolgi rok od delodajalca pričakujejo redno zaposlitev. Teh je kar 72 odstotkov. Med njimi pa ponovno največ žensk (72 odstotkov). Spet se je izkazalo, da dajejo mladi prednost stabilnim in rednim zaposlitvam pred različnimi fleksibilnimi oblikami dela. Če bi zaposlenim za določen čas trenutni delodajalec ponudil zaposlitev za nedoločen čas, bi zaposlitev namreč takoj sprejelo 84 odstotkov vprašanih.
- Samozaposleni:
Da prekarne oblike dela, med katere spada tudi samozaposlitev, ne nudijo varnosti in možnosti za dolgoročno načrtovanje življenja, opozarjamo že dalj časa. S tem se strinjajo tudi samozaposleni, ki v veliki meri (67 odstotkov) s svojim statusom na trgu dela niso zadovoljni. 63 odstotkov samozaposlenih trdi, da je bilo odprtje espeja pogoj, pod katerim so delo sploh lahko dobili. 56 odstotkov samozaposlenih pravi, da so espe odprli, ker nimajo možnosti redne zaposlitve, enak odstotek pa, da bi takoj sprejeli zaposlitev za nedoločen čas, če bi jim jo naročnik ponudil.
- Študentsko delo:
Ker je študentsko delo fleksibilno in imajo študentje in dijaki več možnosti, da delo opravljajo v času, ko nimajo obveznosti v šoli ali na fakulteti, je pričakovano kar tri četrtine študentov in dijakov s svojim statusom zadovoljnih. Če bi jim delodajalec ponudil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, pa bi jo takoj sprejela skoraj polovica (49 odstotkov).
Ugotovitve: mladi si želijo zaposlitev za nedoločen čas. Med vsemi respondenti, ne glede na njihov status na trgu dela, bi kar 74 odstotkov vprašanih izbralo delo po pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poznavanje delavskih in socialnih pravic
Mlade smo prosili, da ocenijo svoje poznavanje delavskih in socialnih pravic. Med različnimi pravicami mladi najbolj poznajo:
- pravico do odmora (pozna 80 odstotkov);
- pravico do plače (77 odstotkov);
- pravico do dopusta (76 odstotkov);
- povračilo stroškov za prevoz na delo (69 odstotkov);
- pravico do bolniške odsotnosti (68 odstotkov);
- povračilo stroškov za prehrano (67 odstotkov);
- pravico do regresa (60 odstotkov);
- več kot polovica (52 odstotkov) pa jih ocenjuje, da slabo poznajo ali pa sploh ne pravico do nadomestila za čas brezposelnosti;
- več kot polovica anketiranih ocenjuje da slabo pozna ali ne pozna pravic iz starševskega varstva;
- pravice do pokojnine ne pozna ali slabo pozna kar 60 odstotkov mladih;
- enak odstotek (60 odstotkov) mladih anketiranih pa slabo pozna ali ne pozna pravice do sindikalnega organiziranja.
Ugotovitve: delavske pravice pričakovano bolje poznajo zaposleni kot mladi delavci in delavke, ki delajo v drugih oblikah dela. Na splošno mladi bolje poznajo delavske pravice kot socialne.
Kršitve
Mlade smo spraševali po njihovih izkušnjah s kršitvami na trgu dela. Glede na izkušnje, ki jih na sindikatu že imamo, smo pričakovali, da odstotek anketiranih, ki se je s kršitvami že srečal, ne bo majhen, vseeno pa nas je presenetilo, da se je s kršitvami med opravljanjem dela srečalo že skoraj tri četrtine vprašanih mladih (73 odstotkov). Med njimi skoraj enak odstotek (72 odstotek) predstavljajo ženske. Mladi so potrdili tudi, da prekarne oblike dela še vedno prevečkrat nadomeščajo redne zaposlitve, saj se je skoraj polovica (49 odstotkov) vprašanih že srečala s prikritim delovnim razmerjem. Med njimi je kar 94 odstotkov samozaposlenih, 63 odstotkov zaposlenih za določen čas, 48 odstotkov brezposelnih in 32 odstotkov tistih, ki opravljajo študentsko delo. Izkušnjo s prikritim delovnim razmerjem pa so večkrat imele ženske (63 odstotkov). Skoraj dve tretjini (64 odstotkov) anketiranih, ki so imeli izkušnjo s prikritim delovnim razmerjem, pa ima univerzitetno izobrazbo. Največji delež mladih, ki so se že srečali s prikritim delovnim razmerjem (40 odstotkov), je starih med 25 in 29 let.
Najpogostejše kršitve, s katerimi se mladi srečujejo:
- opravljanje dela kljub bolezni (51 odstotkov);
- plačilo na črno (48 odstotkov);
- kršenje pravice do odmora (45 odstotkov);
- zamujanje plačila (44 odstotkov);
- neplačano uvajanje pri študentskem delu (39 odstotkov).
- Kršitve, s katerimi so se že srečali študentje:
Skoraj četrtina (23 odstotkov) anketirancev, ki opravljajo študentsko delo za opravljeno delo, ni prejelo plačila. Skoraj tretjini (31 odstotkom) se je že zgodilo, da plačila niso prejeli pravočasno oziroma so nanj čakali dalj časa, 30 odstotkov pa je celotno plačilo ali del plačila že prejelo na roke, in sicer mimo študentske napotnice. Več kot tretjina (34 odstotkov) jih med delom ni imela odmora za malico, 36 odstotkov pa jih je opravljalo neplačano uvajanje. Brez študentske napotnice pa je delo že opravljalo kar 38 odstotkov anketiranih.
Zaskrbljujoč je podatek, da 29 odstotkov anketiranih trdi, da je na delovnem mestu že doživelo spolno nasilje, 19 odstotkov pa šikaniranje in mobing.
- Kršitve, s katerimi so se že srečali zaposleni:
85 odstotkom zaposlenim se je že zgodilo, da regresa niso prejeli pravočasno, kar 83 odstotkov vprašanih trdi tudi, da je bil izplačan regres manjši od zakonsko določenega. Tri četrtine zaposlenih trdi, da jim je delodajalec že preprečil rabo dopusta, več kot polovici (54 odstotkom) pa bolniško odsotnost. S tako imenovanim veriženjem pogodb o zaposlitvi za določen čas se je srečalo že 83 odstotkov zaposlenih. 80 odstotkov jih pred zaposlitvijo ni opravilo zdravniškega pregleda, na katerega bi jih moral napotiti delodajalec. 58 odstotkov zaposlenih je na delovnem mestu že doživelo šikaniranje in mobing, polovica pa spolno nadlegovanje.
- Kršitve, s katerimi so se že srečali samozaposleni:
Kot smo že omenili, je velik problem t. i. prisilna espeizacija, ki pogosto nadomešča redno zaposlitev. V kar nekaj primerih (18 odstotkov) pa je samozaposlenim ženskam naročnik zaradi nosečnosti odpovedal sodelovanje.
- Najbolj pogoste kršitve po spolu:
Med ženskami, ki so kršitve na trgu dela že doživele, jih je kar 91 odstotkov na delovnem mestu že doživelo spolno nadlegovanje. 82 odstotkom vprašanih je delodajalec podaljševal zaposlitev z veriženjem pogodb. Glede na spol je edina kršitev, ki se je v podobni meri že zgodila tako moškim kot ženskam, prenizko izplačilo regresa. To je doživelo že 45 odstotkov moških in 55 odstotkov žensk.
- Diskriminacija:
Več kot polovici respondentov (53 odstotkov) se zdi, da so na trgu dela že doživeli diskriminacijo. Skoraj četrtina (24 odstotkov) vprašanih je navedla, da jih je delodajalec na razgovoru za delo že vprašal o tem, kdaj načrtujejo družino. V večji meri (81 odstotkov) so omenjenega vprašanja deležne ženske. Nekaj več kot petina (21 odstotkov) vprašanih je na razgovoru za delo že prejela vprašanja o svojem odnosu do cepljenja proti covidu-19.
Ugotovitve: mladi so prepogostokrat deležni kršitev različnih pravic. Med njimi je več žensk kot moških. Delodajalci za opravljeno delo še vedno plačujejo mimo študentskih napotnic in od študentov želijo neplačano uvajanje. 80 odstotkov zaposlenih se je že srečalo s kršitvijo pravice do regresa, velik delež enoosebnih espejev pa predstavlja prisilno espejizacijo. Vse skupine mladih so se na delovnem mestu že srečale s spolnim nadlegovanjem.
Prijava kršitev
Mladi slabo poznajo možnosti ukrepanja v primeru kršitev in se v majhni meri poslužujejo njihovega prijavljanja. Največkrat je to odraz bojazni pred izgubo dela, še večkrat pa mladi kršitev minimalizirajo rekoč, da »saj to ni nič kaj takega« ali pa »saj ni tako slabo«. Mladi pogostokrat menijo tudi, da se z delodajalcem lahko pogovorijo o problemu, ki ga imajo, žal pa se taki pogovori ponavadi ne končajo z ugodno rešenim problemom.
Kar 45 odstotkov mladih ne ve, da lahko kršitve prijavijo na inšpektorat za delo. Samo 37 odstotkov vprašanih pozna možnost prijave na policijo, 28 odstotkov pa možnost prijave na finančni urad. Samo 27 odstotkov anketirancev ve, da jim v primeru kršitve pravic brezplačno pravno pomoč in zastopstvo nudi sindikat. Le 14 odstotkov anketiranih pozna institut sodnega varstva, 13 odstotkov pa prijavo zagovorniku načela enakosti.
73 odstotkov vprašanih pravi, da bi v primeru kršitev podalo prijavo, vendar je zgolj 10 odstotkov vprašanih že poiskalo pomoč in podalo prijavo na eno od pristojnih institucij.
Najpogostejši razlogi, zakaj mladi kršitve niso prijavili:
- 54 odstotkov oseb, ki so bili deležni kršitev, tega ni prijavilo, saj so menili, da s prijavo ne bi dosegli ničesar;
- 30 odstotkov oseb takrat ni vedelo, da gre za kršitev;
- 28 odstotkov se je balo povračilnih ukrepov delodajalca;
- skoraj četrtina (23 odstotkov) pa ni vedela komu lahko kršitev prijavijo.
Več kot polovica mladih, ki opravljajo študentsko delo (52 odstotkov), NE BI prijavila delodajalca, če bi od njih zahteval neplačano uvajanje. Kar 76 odstotkov študentov pa NE BI prijavila delodajalca, če bi zahteval delo brez napotnice.
Razlogi za prijavo kršitev: kar 94 odstotkov vprašanih bi delodajalca prijavilo, če ne bi prejeli plačila. 86 odstotkov bi prijavilo spolno nasilje in 81 odstotkov, če bi na delovnem mestu doživeli spolno nadlegovanje.
Ugotovitve: mladi kršitev ne prijavljajo, ker menijo, da s prijavo ne bi dosegli ničesar ali pa zato, ker ne vedo, da sploh gre za kršitev. Slabo poznajo možnosti prijave in menijo, da lahko težave rešijo sami.
Raziskava je bila sofinancirana v okviru programa Erasmus+ Mladi v akciji
Posnetek današnje novinarske konference pa si lahko ogledate tudi tukaj:
