V zadnjem času smo zasledili več informacij o tem, da bi vlada pred iztekom mandata skupaj s svojimi takimi ali drugačnimi podporniki lahko še enkrat poskusila spraviti skozi parlamentarno sito zakon o nacionalnem demografskem skladu. Glasovanje o njem so sicer že lani poleti, po spektakularnem porazu na referendumu o spremembah zakona o vodah, prestrašeno prestavili, zdaj pa naj bi obstajala možnost, da bi o ustanovitvi nacionalnega demografskega sklada odločali na marčevski redni seji državnega zbora. Predlog zakona je sicer na točki, ko morajo o njem, če se bodo vladajoči odločili spet poskusiti, poslanke in poslanci samo še glasovati.
V Sindikatu Mladi plus in v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ne želimo špekulirati, ali si ga bo vlada upala dati na glasovanje ali ne, prav tako ne bomo ugibali o čem bo tekla beseda na sestanku vseh poslancev koalicije in nekaterih ministrov, ki naj bi potekal ta teden na Brdu pri Kranju, pač pa ob tej priložnosti še enkrat ponavljamo: v primeru sprejetja zakona bomo sindikati organizirali zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum! Od lani si namreč nismo popolnoma nič premislili ali spremenili mnenja o slabem, škodljivem in popolnoma zgrešenem zakonu, ki vsem nam, ki živimo v tej državi, visi nad glavo.
Naj bo jasno: s predlogom zakona o nacionalnem demografskem skladu naj bi vlada skoncentrirala državne naložbe in njihovo upravljanje na enem mestu, prihodke sklada pa namenila za sofinanciranje pokojnin ter za druge demografske ukrepe. Vendar omenjeni predlog ne bo zagotovil dolgoročne varnosti pokojnin in pripomogel k stabilnosti pokojninskega sistema, pokojnine pa zaradi njega ne bodo nič višje. Pravzaprav gre le za to, da si oblast pribori nadzor nad državnim premoženjem, kar ga je še ostalo ter ga do konca opleni, in sicer pod prozorno pretvezo in kupom laži o reševanju pokojninske blagajne. Ne nasedimo jim!
Dogajanje bomo budno spremljali, zaenkrat pa ponovimo še naslednje:
10 razlogov
… zakaj smo proti predlogu zakona o nacionalnem demografskem skladu.
Ker ne rešuje pokojninske blagajne!
Predlog predvideva uporabo sredstev demografskega sklada tudi za tekočo porabo in namenja za akumulacijo zgolj del njegovih sredstev. To pa ne bo pripomoglo k večji stabilnosti pokojninskega sistema, ki se bo pred največjimi preizkušnjami znašel čez 15, 20 let. Srednjeročno in dolgoročno lahko to pomeni siromašenje sklada ter nezmožnost zagotavljanja sredstev za sofinanciranje pokojninske blagajne v obdobju, ko bo potreba za to še bistveno večja kot danes.
Ker meša jabolka in hruške!
Sredstva demografskega sklada naj bi porabili tudi za namene, ki niso niti njegova naloga niti niso povsem dobro definirani. Izdatki za financiranje ukrepov družinske politike ne sodijo med tiste, ki naj bi jih pokrival sklad, temveč jih mora zagotoviti državni proračun. Enako velja za izdatke za dolgotrajno oskrbo, katere vsebino in financiranje je treba urediti s posebnim zakonom.
Ker je skregan z vsako logiko!
To, kar je danes predstavljeno kot nacionalni demografski sklad, je novi Slovenski državni holding, v katerega je strpano vse premoženje Republike Slovenije in katerega naloga je upravljanje tega premoženja. Vendar ni odgovora, kaj bo s terjatvami, ki jih podjetja prinašajo skupaj s premoženjem. Še vedno smo denimo dolžni iz naslova denacionalizacije, zdaj pa dolgove prevzema sklad. Bomo iz sredstev demografskega sklada pokrivali izgube, dokapitalizirali podjetja …? Hočemo javne storitve pošte na primer? No, ne bo jih, če bo glavno vodilo zasledovanje dobička.
Ker se ne sliši glas delavstva!
Zakon iz upravljanja in nadzora v celoti izključuje sindikate kot predstavnike delovno aktivnega prebivalstva, torej tistih, ki so to premoženje ustvarili. Izključevanje sindikatov kot predstavnikov današnjih aktivnih delavk in delavcev je še toliko bolj nedopustno, ker gre za populacijo, za katere socialno varnost v starosti naj bi pravzaprav poskrbel demografski sklad.
Ker jim gre samo za oblast in nadzor!
Zakon vse premoženje države koncentrira na enem mestu, kar je problematično tako z vidika upravljanja kot tudi z vidika smiselnosti in ustreznosti prenašanja določenih kapitalskih naložb v demografski sklad. Obenem vse vzvode za upravljanje in nadzor daje v roke političnim strankam in vladi. Gre za izjemno škodljiv poskus koncentracije in obvladovanja celotnega državnega premoženja oziroma tistega, kar je od njega še ostalo.
Ker odpira vrata za privatizacijo!
Zakon predvideva delitev na strateške in nestrateške oziroma portfeljske naložbe. Pri strateških naložbah mora država ohraniti najmanj 50 odstotkov in eno delnico. Po drugi strani zakon z nestrateškimi naložbami prosto razpolaga, kar pomeni nevarnost privatizacije tistega premoženja, ki trenutno na primer spada med pomembne naložbe države. Katero premoženje sodi med strateške in katero med nestrateške naložbe, pa bo določeno s strategijo upravljanja naložb, ki jo na predlog vlade sprejme državni zbor z navadno večino navzočih poslancev. Vrata za nadaljnjo privatizacijo skupnega dobra bodo torej na široko odprta!
Ker bomo zaradi njega vsi živeli slabše!
Zakon pomeni tveganje za manjšo srednjeročno vzdržnost pokojninske blagajne in tudi tveganje za pritiske na zaostrovanje pogojev za upokojitev, torej podaljševanje delovne dobe, ter tveganje za pritisk na raven pravic, vključno z ravnjo pokojnin. Deponirajte delovno knjižico za nedoločen čas in se primite za denarnico. Sklad ne bo rešil niti najmanjšega problema naših pokojnin, zamujena priložnost pa bo povzročila le to, da bomo vsi delali dlje, opozarja predsednica ZSSS Lidija Jerkič.
Ker je svetlobna leta daleč od tega, za kar se zavzemamo sindikati!
Demografski sklad je ideja sindikatov, ki si jo zdaj lasti oblast in pri tem izključuje prav predstavnike delavstva. Leta 2013 je v zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju na predlog sindikatov prišla določba o ustanovitvi nacionalnega rezervnega demografskega sklada, v okviru katerega bi zbirali in plemenitili sredstva iz različnih naslovov. Tudi od prodaje državnega premoženja in dividend iz podjetij, ki so še v lasti države, pa tudi iz drugih virov. Sredstva bi zbirali in plemenitili daljši čas in bi v prihodnosti pomenila pomemben vir pomoči pokojninski blagajni. Vztrajamo, da je demografski sklad potreben, vendar je treba jasno opredeliti njegovo funkcijo, financiranje in upravljanje. Pri tem so ključne besede: rezervni, sklad, dolgoročen, plemenitenje daljši čas, dodatni viri. Nič od tega pa ne izpolnjuje aktualni vladni predlog!
Ker se bo z njim okoristila peščica!
Nacionalni demografski sklad, kot je načrtovan zdaj, prinaša stolčke. Enajst jih bo v nadzornem svetu, od tega samo dva, ki bosta predstavljala upokojence in mlade, ne bosta imenovana politično. Obenem bo zakon povozil modele soupravljanja in aktivne udeležbe populacije. Hkrati bo politika dobila v roke tudi upravljanje zasebnih sredstev, npr. sredstva zavarovancev v Modri zavarovalnici, pobasala bo nepremičninski sklad pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter sredstva, zbrana pri Kapitalski družbi, za dodatno obvezno pokojninsko zavarovanje. V ozadju je torej popoln prevzem nadzora politike nad »bogastvom«, ki ga še imamo, kar bi seveda koristilo samo izbrani peščici!
Ker se iz delavk in delavcev delajo norca!
Vsi prav dobro vemo, kako je politika v spregi s kapitalom naše skupno premoženje, ki so ga desetletja ustvarjale generacije državljanov in državljank, delavk in delavcev, upokojenk ter upokojencev, razprodajala in uničevala. Ne smemo jim še enkrat nasesti, čeprav nam zraven lažejo v obraz, da bodo s skladom poskrbeli za naše pokojnine! Popolnega nadzora nad premoženjem, zdaj vrednim 8,5 milijarde evrov, jim enostavno ne smemo prepustiti! Nasprotno, tak poskus je treba v kali zatreti!
Povzeto po zsss.si
