Na Sindikat Mladi Plus in na našo Službo pravne pomoči se je obrnila skupina študentov, ki so nas obvestili o tem, da jih je njihova Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru (FL) večkrat pozvala k vračilu domnevno preveč izplačanega študentskega honorarja pri različnih delih v okviru projektov ŠIPK in PKP v študijskem letu 2019/2020.
Na našem sindikatu pozive k vračilu domnevno preveč izplačanega študentskega honorarja zavračamo in našim članicam in članom nudimo pravno pomoč ter pravno zastopstvo v omenjenem sporu. FL smo večkrat pozvali, naj s pozivi študentom, da vrnejo že izplačan honorar nemudoma preneha.
Ozadje problematike
V začetku leta 2020 so potekali razpisi različnih projektov: Študentski inovativni projekti za družbeno korist (ŠIPK) in Po kreativni poti do znanja (PKP). V razpisih za oba omenjena projekta je zapisan znesek finančne spodbude za študente udeležence, ki znaša 9 evrov bruto.
S fakulteto so mladi podpisali sporazum, v katerem je bilo določeno tudi plačilo. Mladi so delo opravili in fakulteta jim je prek študentske napotnice za opravljeno delo plačala dogovorjeni znesek.
Čez nekaj časa pa si je fakulteta premislila in rekla, da jim je plačala preveč in da naj sredstva mladi vrnejo. Sklicevali so se na to, da naj bi bil znesek 9 evrov mišljen kot t. i. bruto bruto znesek.
Študentom je tako 9. februarja 2021 Fakulteta za logistiko poslala dopis o napaki zaradi izplačila prevelikih nakazil za različne projekte ŠIPK in PKP v študijskem letu 2019/2020. Obveščeni so bili, da so bila nakazila previsoka, in sicer so znašala 9 evrov bruto, kar znese 7,6 evra neto na študenta. Hkrati so jih opozorili tudi na to, da so študenti za napako vedeli in jih o njej niso obvestili.
Na sindikatu smo se odzvali na napade na študente in nemudoma pozvali FL k ureditvi spora.
FL smo pojasnili pravno razlago, in sicer;
- Da smo seznanjeni, da je – glede na navedbe FL – pri obračunu študentskega honorarja prišlo do neljube napake, in sicer do napačnega računovodskega tolmačenja urne postavke študenta;
- Poudarjamo, da so bili študentje ob sklenitvi partnerskih sporazumov o sodelovanju pri izvajanju projekta seznanjeni z besedilom javnega razpisa Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016-2020 za študijski leti 2018/2019 in 2019/2020, ki izrecno navaja urno postavko 9 evrov/uro. Pri tem so študentje povsem utemeljeno sklepali, da gre za 9 evrov bruto/uro, tak znesek pa so pozneje tudi prejeli na svoje transakcijske račune, kar dodatno potrjuje, da niso študentje edini, ki so znesek urne postavke tolmačili na omenjen način;
- Denarna spodbuda ne omenja nikakršnih bruto bruto vrednosti urne postavke, razpis je bil javno objavljen, partnerski sporazum s podpisom študenta se nanj sklicuje, zato je kakršnokoli prelaganje odgovornosti na študenta, da je zatajil preveč izplačan študentski honorar neupravičeno, saj je študent glede na besedilo predhodno navedene projektne dokumentacije povsem upravičeno lahko sklepal, da urna postavka študentskega dela znaša 9 evrov bruto/uro;
- Iz razpisne dokumentacije, ki je edina relevantna za ugotavljanje vsebine medsebojnih pravic in obveznosti, nikjer ne izhaja, da je urna postavka določena v bruto bruto znesku, kar pomeni, da je zahtevek FL vprašljiv tudi s tega vidika, sploh upoštevajoč dejstvo, da je FL pri obračunu študentskega honorarja, urno postavko 9 evrov bruto/uro upoštevala tudi sama;
- Pojasnjujemo tudi, da so pri študentskem delu uporabljeni izrazi bruto postavka in neto postavka ure študentskega dela. Izraz bruto bruto je z računovodskega vidika relevanten izključno za delodajalca, saj predstavlja njegov strošek v zvezi s plačilom dela. V praksi namreč plačilo za delo nikoli ni dogovorjeno v bruto bruto znesku. Za delavca oziroma delavca študenta je relevanten izključno izraz bruto znesek, kar navsezadnje potrjuje tudi splošna praksa pri objavi študentskega dela, kjer sta navedeni bruto in neto urna postavka. Navsezadnje je splošno znano tudi, da imajo zakonodaja, kolektivne pogodbe, pogodbe o zaposlitvi in druge pogodbe civilnega prava na podlagi katerih se lahko opravlja delo, plačilo za opravljeno delo izraženo v bruto zneskih. Pa tudi sicer ne obstaja nikakršna obveznost študenta, da pozna postopke računovodskih izračunov svojega študentskega honorarja, niti mu ni treba vedeti kolikšen je skupni strošek celotnega študentskega honorarja, ki mu ga je dolžan izplačati delodajalec – naročnik študentskega dela;
- Na Sindikatu Mladi plus zavračamo trditve, da je šlo v konkretnem primeru za neupravičeno okoriščenje študentov. Ravnanje FL lahko razumemo tudi kot prevaro v skladu z 49. členom obligacijskega zakonika, saj so pod pretvezo višje urne postavke, ki je vsekakor ključna vsebina pogodbenega razmerja, zvabili študente, da so z njimi sklenili pogodbo, opravili svoje delo, po opravljenem delu pa je FL od njih zahtevala domnevno preplačilo izplačanih honorarjev. V primeru prevare je oškodovanec upravičen do povračila škode, ki mu je nastala in v primeru, da se bodo postopki zoper študente nadaljevali, bodo primorani svojo škodo zoper FL tudi uveljavljati;
- Študentje so svoje delo opravili vestno, skladno s podpisanimi sporazumi.
Fakulteta je priznala, da gre za njihovo napako, vendar pričakuje, da odgovornost in posledice nosijo mladi sami. Kljub temu, da je bilo v pogodbi določeno, da za morebitne napake pri izvajanju projekta, odgovornost nosi fakulteta.
Mladi so se obrnili na pravno pomoč našega sindikata. Po pregledu dokumentacije je torej popolnoma jasno, da mladi niso zakrivili nič napačnega, da gre za napako fakultete in da vse podpisane pogodbe, sporazumi in dokumentacija kažejo, da mladim ni potrebno vračati plačila.
Fakulteta že več kot pol leta s svojim odvetnikom vrši pritiske na mlade. Mladi so v stiski, saj teh sredstev za vrnitev nimajo, so v slabem ekonomskem položaju in ne želijo pristati na kršitve njihovih pravic. Bojijo se za svoje možnosti nadaljevanja študija in zaposlitev.
Večinoma so zneski, ki naj bi jih morali mladi vrniti, več sto evrov, nekateri celo blizu tisoč. Oškodovanih je 46 študentov, skupno bi morali vrniti 18.317,64 evra.
Konec julija je študentkam in študentom odvetnik fakultete poslal »opomin pred tožbo«, s katero fakulteta dodatno pritiska na študentke in študente.
Že junija smo pozvali Fakulteto za logistiko k skupnemu sestanku, kjer bi bili prisotni predstavniki FL, študentke in študenti ter Sindikat Mladi plus. Žal fakulteta ni odgovorila na našo pobudo in do skupnega sestanka, kjer bi se lahko stvari razjasnile, ni prišlo. V prejšnjem tednu smo FL ponovno pozvali na sestanek, a do danes žal še vedno nismo dobili nobenega odgovora. Vse to jasno kaže, da FL nima posluha za reševanje zadev in za to, da bi študentke in študentje, opremljeni s pravno pomočjo, lahko predstavili svoje videnje položaja.
Nekaj mladih je zaradi strahu in močnih pritiskov »pogoltnilo« kršitve lastnih pravic in znesek vrnilo. Drugi so se pripravljeni boriti do konca, saj se želijo upreti izkoriščanju in kršitvam.
Na Sindikatu Mladi plus zastopamo študentke in študente v omenjenem primeru in jih bomo zagovarjali tudi v primeru tožbe, s katero jim grozi fakulteta. Nudimo jim brezplačno pravno pomoč in zastopanje z odvetnikom.
Mladi smo zaprepadeni, da je do vsega skupaj sploh prišlo, saj se nam vsem zdi nerazumljivo, da bi morali odgovarjati za napako, za katero je fakulteta večkrat priznala, da je odgovorna zanjo, a zdaj pričakuje, da jo bodo z lastnimi sredstvi in s prevzemanjem celotnega bremena nase reševali študentke ter študentje. S tovrstnimi pritiski na fakulteti ustvarjajo konflikt ter strašijo študentke in študente, ki so že tako ali tako v slabšem ekonomskem položaju in slabo poznajo svoje pravice.
Na Sindikatu Mladi plus bomo vedno ščitili pravice mladih, izkoriščanih, šibkejših ter se borili zanje.
Od fakultete, ki naj bi bila v interesu predvsem mladih ter bi morala nuditi varen prostor za izobraževanje in razvoj, bi pričakovali podobno. Namesto tega smo priča sramotnemu izkoriščanju študentk in študentov.
Posnetek današnje novinarske konference (s katere je tudi prikazna fotografija, ki jo je posnel Matej Klarič), na kateri je naša predsednica Tea spregovorila o omenjeni problematiki, pa lahko najdete tukaj.
