Pred več kot letom dni se je po svetu začela širiti pandemija novega koronavirusa, ki je družbo zaznamovala na socialni, ekonomski in čustveni ravni. Pandemija je evropsko gospodarstvo potisnila v recesijo, priča smo največjemu krčenju gospodarstva od druge svetovne vojne dalje.
Evropska mladina (mladi so večinoma definirani kot ljudje v starosti od 15 do 29 let) je med tistimi skupinami, ki jih je pandemija najbolj prizadela. Ena od šestih mladih oseb je zaradi ekonomskih posledic bolezni covid-19 ostala brez službe. Septembra 2020 je stopnja brezposelnosti mladih v Evropski uniji (EU) znašala 17,1 odstotka.
Razmere na trgu dela niso prizanesle niti mladim v Sloveniji. Po razglasitvi epidemije koronavirusne bolezni se je na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) močno povečalo prijavljanje brezposelnih oseb, med katerimi se je najbolj povečalo prav število mladih. Konec marca 2021 je bilo registriranih 16.360 brezposelnih mladih v starosti od 15 do 29 let, kar je za 1.047 oseb oziroma za 6,8 odstotka več kot marca 2020. Glede na strukturne značilnosti registrirane brezposelnosti mladih so konec marca 2021 izstopali iskalci prve zaposlitve (44,5 odstotka) in tisti z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (34,2 odstotka). Srednješolsko izobrazbo je imelo 32,1 odstotka vseh mladih v starosti od 15 do 29 let. Kar 33,4 odstotka mladih pa je bilo konec marca dolgotrajno brezposelnih (12 mesecev ali več). Povprečno trajanje brezposelnosti je pri mladih med 15. in 29. letom marcu 2021 znašalo 11,7 meseca.
Leta 2020 se je v evidenco brezposelnih oseb pri ZRSZ prijavilo kar 26,5 odstotka več mladih kot v letu pred koronakrizo. Med dolgotrajno brezposelnimi je bilo po podatkih ZRSZ marca 2021 5.464 mladih, kar predstavlja 13 odstotkov vseh oseb v tej kategoriji. Delež dolgotrajno brezposelnih med vsemi brezposelnimi mladimi pa znaša 33,4 odstotka.
Vseh registriranih brezposelnih je bilo marca 2021 82.638.
Ta kriza še posebej vpliva na delavke in delavce v »atipičnih oziroma prekarnih oblikah dela«, kot so npr. zaposlitev za določen čas, platformno delo, študentsko delo, delo po pogodbah civilnega prava (avtorskih in podjemnih pogodbah), ter (prisilna) espeizacija. Na žalost v kategoriji prekarnih delavk in delavcev prevladujejo mladi. Takšno delo je po navadi slabo plačano, nima rednega delovnika, stabilnost zaposlitve je zelo nizka in ima malo ali celo nič socialnih pravic, ki sicer izhajajo iz dela (plačan dopust, pokojnina, plačana bolniška odsotnost itd.). Takšne oblike dela najdemo pretežno v sektorjih in industrijah, ki jih je pandemija novega koronavirusa še posebej prizadela, to so na primer gostinstvo in turizem, prodaja, trgovina, nastanitvena dejavnost ter prehrambni sektor.
V Sloveniji je mnogo oblik dela, ki niso urejene z delovno zakonodajo in ki puščajo delavke in delavce brez osnovnih delavskih in socialnih pravic, varnosti zaposlitve in/ali dodatkov, ki jih omogoča socialno varstvo. To vpliva na veliko število mladih delavcev in delavk ter vodi k družbeni izključenosti. Takšne oblike dela so postale stalnica zaradi, poleg ostalih razlogov, strukturnih reform, ki so bile sprejete med in po zadnji finančni krizi in ki so povečale fleksibilnost trga dela ter oslabile sistem varovanja zaposlitev, sisteme socialnega varstva in institut kolektivnih pogajanj. Raziskave kažejo, da ti ukrepi niso vodili v povišanje stopnje zaposlenosti po Evropi in tudi v Sloveniji, ampak k ustvarjanju več prekarnosti in posledične družbene izključenosti.
V zadnjih desetletjih se je Evropa in s tem tudi Slovenija soočala z ostrim upadom delavskih pravic in zavarovanj; prekarno delo in varčevalni ukrepi, ki so sledili krizi v letih 2008 in 2009, so velikemu številu mladih prinesli revščino, brezposelnost in družbeno izključenost.
Uradna statistika Evropske komisije kaže, da v dveh tretjinah držav EU, delavci prejemajo manjši delež nacionalnega BDP kot v začetku prejšnjega desetletja. Tudi v Sloveniji primerjava neto plače in BDP med letoma 2014 in 2019 pokaže, da se je znesek, ki ga v povprečju kot neto plačo prejme prebivalec Slovenije, v deležu od BDP znižal s 5,5 odstotka na 4,9 odstotka. BDP na prebivalca je leta 2019 v primerjavi z letom 2014 zrasel za skoraj 27 odstotkov, medtem ko je neto plača zrasla le za 12 odstotkov. BDP torej raste, a to očitno bolj koristi peščici kot večinskemu delavstvu.
(Kako) bo Evropa preprečila nastanek »izgubljene generacije«?
Tridesetega oktobra 2020 je Evropski svet sprejel predlog Komisije za priporočila Svetu za okrepljeno Jamstvo za mlade – Most do zaposlitev. Ta dokument predstavlja zavezo držav članic, da bodo zagotovile, da vsi mladi, mlajši od 30 let, v roku štirih mesecev po tem, ko postanejo brezposelni ali zaključijo z izobraževanjem, dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljevanje izobraževanja, pripravništvo ali usposabljanje. Pri tem ne gre za obvezujočo obljubo in ni jasno, kako bodo države članice sledile tem priporočilom. Jasno pa je, da potrebujemo dodatne ukrepe za okrevanje, ki bodo reševali rastoče težave mladih ljudi, ki vstopajo na trg dela. EU bo za namene pomoči pri okrevanju evropski družbi in gospodarstvu namenila 1,8 bilijona evrov.
NextGenerationEU (‘NaslednjaGeneracijaEU’, op. p.) predstavlja enega od začasnih instrumentov rekonstrukcije v znesku 750 milijard evrov. Državam članicam, ki potrebujejo izdatno finančno pomoč v boju proti negativnim ekonomskim in družbenim posledicam izbruha koronavirusa v njihovih državah, je na voljo začasna podpora za blaženje tveganj brezposelnosti v izrednih razmerah (Support to mitigate Unemployment Risks in an Emergency – SURE, op. p.). Državam članicam lahko omogoči finančno pomoč EU v višini do 100 milijard evrov v obliki posojil, s katerimi lahko omogočijo nenadne dvige javnih vlaganj, ki so nujna za ohranjanje delovnih mest.
Poleg tega bo Sklad za okrevanje in odpornost (RRF) (Recovery and Reseilience Facility – the Facility, op. p.) nudil 672,5 milijarde evrov v obliki posojil in nepovratnih sredstev za podporo reformam in naložbam držav članic. Namen tega sklada je blažiti ekonomske in socialne vplive pandemije covida-19 ter evropska gospodarstva in družbe vzpodbujati k trajnosti, odpornosti in boljši pripravljenosti na izzive in priložnosti zelenega in digitalnega prehoda.
Evropska komisija prepoznava, da je evropska mladina ena izmed kategorij, ki jih je pandemija najbolj prizadela, in poziva k premisleku o sistemih socialnega varstva, ki bodo sposobni nuditi varnostno mrežo mladim ljudem. Ni pa še jasno, koliko od 750 milijard evrov bo investiranih v mlade. Mladi ljudje so nasploh spregledani in njihovi glasovi niso v zadostni meri predstavljeni v načrtu okrevanja.
V okviru Instrumenta za okrevanje NextGenerationEU bo Slovenija lahko izkoristila okrog 5,7 milijarde evrov, od tega je 3,6 milijarde evrov posojil in 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev (312 milijonov evrov iz pobude React-EU, 134 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, 1,6 milijarde evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost ter 68 milijonov evrov za Razvoj podeželja).
Kaj bo naredila Vlada Republike Slovenije?
Slovenija je bila do leta 2020 primer dobre prakse, kar se tiče izvajanja sheme Jamstvo za mlade. Potem pa se je v letu 2020 to spremenilo predvsem zaradi prioritet trenutne vlade; ta v več kot enem letu ni niti enkrat sklicala sestanka vladne skupine Jamstvo za mlade, ki je prej veljala za vzoren primer medresorskega povezovanja.
Tudi sama implementacija sheme je bila slaba. Podatki jasno kažejo, da je bilo povprečno trajanje brezposelnosti mladih v letu 2020 (decembra 2020) 10,1 meseca, medtem ko shema Jamstvo za mlade jasno narekuje, da naj bi vsaka mlada brezposelna oseba v roku štirih mesecev od začetka brezposelnosti dobila eno izmed ponudb izobraževanja, usposabljanja, pripravništva ali zaposlitve. Glede na trajanje brezposelnosti je očitno, da večina mladih v obdobju štirih mesecev ni dobila ponudbe zaposlitve.
Konec leta 2020 je Evropska komisija potrdila okvir za Okrepljeno jamstvo za mlade, ki vsebuje jasna priporočila državam članicam za izvajanje ukrepov, namenjenim zmanjševanju brezposelnosti mladih. Vsa leta do sedaj je Vlada RS pripravila izvedbeni načrt za izvajanje Jamstva za mlade (JZM), zdaj pa se je odločila, da tega ne bo več pripravljala. Ukrepi, namenjeni mladim, naj bi bili vsebovani v splošnem načrtu vseh ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ). Vendar pa žal ta dokument tega ne vsebuje, saj ni mogoče jasno razbrati, kakšni konkretni ukrepi bodo namenjeni mladim. Dosedanja shema JZM je vsebovala okoli 55 ukrepov, ki so naslavljali področja kariernega svetovanja, štipendij, vajeništva, pripravništva, spodbujanja podjetništva, spodbud za zaposlovanje mladih (subvencije), trajnega zaposlovanja mladih, zaposlovanja na področju kulture, ukrepov za mlade kmete, ipd. Tovrstni izvedbeni načrt je predstavljal jasno sliko, kaj država počne na področju brezposelnosti mladih oz. na področju vključevanja mladih na trg dela. Nov dokument APZ tega ne predstavlja. Zato je nemogoče vedeti, kakšni ukrepi (če sploh) bodo oblikovani za mlade.
Vlado RS pozivamo, da jasno predstavi ukrepe, ki bodo namenjeni zaposlovanju mladih oz. mladim pomagali pri prehodu iz izobraževanja na trg dela, kar je konec koncev tudi namen Jamstva za mlade.
Predvsem pa še ni jasno, koliko sredstev bo iz vseh evropskih shem počrpala Slovenija in kakšne ukrepe bo s tem spodbujala Vlada RS.
Predsednik vlade Janez Janša se je že pred meseci hvalil, da bo Sloveniji zagotovil 11 milijard evrov, namenjenih za okrevanje. Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost (NNOO) bi se po priporočilih Evropske komisije moral oblikovati skupaj s socialnimi partnerji in ostalimi deležniki, ki naj bi sodelovali pri procesih odločanja. Vendar pa je slovenska vlada ta načrt več mesecev skrivala pred javnostjo. Na spornost postopkov smo sindikati že dlje časa opozarjali ter o tem obvestili tudi Evropsko komisijo in Evropsko konfederacijo sindikatov (ETUC).
Evropska komisija je že dvakrat zavrnila predlog slovenskega načrta, verjetno zato, ker ta ni bil dovolj dobro in strokovno napisan. Verjamemo, da ravno zato, ker v proces niso bili vključeni vsi relevantni akterji.
Vlada je sicer končno javno objavila predlog načrta, a je javnosti na voljo le verzija iz decembra 2020. Tudi nov, sicer dopolnjen načrt pa še vedno potrjujejo naše strahove: v njem primanjkuje ukrepov za mlade.
Koliko bo šlo za trg dela, specifično za mlade?
V vladnem predlogu Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) je zapisano, da bo Slovenija za ukrepe za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov na trgu dela namenila le 56,28 milijonov evrov od vsega skupaj okvirno 10,2 milijarde evrov sredstev za okrevanje, ki jih bo država lahko koristila od leta 2021 do leta 2029. Kljub temu, da je prioriteta Načrta za okrevanje in odpornost zaposlovanje mladih, je iz njega razvidno le, da bo vlada za zaposlovanje mladih namenila zgolj 27,55 milijonov evrov. Ta sredstva naj bi bila, kot je zapisano v NOO, namenjena projektu Hitrejši vstop mladih na trg dela. Cilj projekta je hitrejša aktivacija iskalcev prve zaposlitve. To pomeni, da bo s tem enim in edinim ukrepom, ki je financiran iz sredstev za NOO, izpuščenih in spregledanih več tisoč registriranih mladih brezposelnih iskalcev zaposlitve! Povedano drugače, ob upoštevanju trenutnih številk na trgu dela: načrt za okrevanje predvideva kakršnokoli pomoč le za nekaj odstotkov mladih brezposelnih, medtem ko popolnoma ignorira veliko večino drugih registriranih brezposelnih mladih! Ob tem v NOO ni jasno opredeljeno, koliko od teh sredstev bo šlo za neposredno subvencioniranje zaposlitev, prav tako pa niso opredeljeni mehanizmi za preverjanje porabe sredstev.
Trenutni predlog načrta niti slučajno ne naslavlja perečih problematik, s katerimi se srečujejo mladi, zato v Sindikatu Mladi plus Vladi RS in drugim odločevalcem pošiljamo sledeča pričakovanja in zahteve:
Okrevanje za mlade: čas je za dostojno delo
- Razdeljevanje sredstev na ravni EU:
Med pogoji za upravičenost do sredstev za namene okrevanja se mora dodati pogoj, da:
- so do sredstev upravičene države EU, ki varujejo in delujejo v skladu z demokracijo in vladavino prava in;
- da so do sredstev upravičena zgolj podjetja, ki spoštujejo delavske pravice, kolektivne pogodbe in dobrobit svojih zaposlenih;
- Načela za oblikovanje Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost.
2.1. Pri oblikovanju, nadzorovanju in evalvaciji nacionalnih načrtov okrevanja mora biti zagotovljeno sodelovanje socialnih partnerjev in mladih sindikalistov. Sindikalne centrale in sindikalne strukture, ki zastopajo mlade, morajo biti informirane in vključene v procese oblikovanja evropskih in nacionalnih načrtov okrevanja.
Evropska komisija je posodobila napotke državam članicam glede nacionalnih načrtov okrevanja in odpornosti, ki od držav članic zahtevajo, da izvedejo in dokumentirajo široko posvetovanje s socialnimi partnerji, vključno z mladinskimi organizacijami. Prav tako vključujejo zahteve po transparentnosti pri komuniciranju o teh načrtih na nacionalni ravni. Transparentnost in demokratični pristop pri razporeditvi javnih sredstev morata biti zagotovljena. Vsi, tudi mladi, moramo vedeti, kako so porabljena javna sredstva.
2.2. Oblikovani morajo biti posebni ukrepi okrevanja, ki posebej naslavljajo mlade in delavke in delavce v prekarnih oblikah dela.
Ti delavci in delavke se soočajo s specifičnimi okoliščinami, z omejenim ali celo brez dostopa do delavskih pravic in socialnega varstva. Zato mora biti implementiran obširen pristop, ki naslavlja te kategorije delavcev. Zaradi visoke segmentiranosti trga dela trenutni ukrepi okrevanja ne naslavljajo okoliščin teh ranljivih skupin. Shema SURE na primer ne varuje teh kategorij delavcev. V celotnem letu epidemije Vlada RS še vedno ni oblikovala niti enega ukrepa, ki bi naslovil položaj delavk in delavcev, ki so delali honorarno, prek avtorskih in podjemnih pogodb. S tem je vlada spregledala celotne kategorije delavk in delavcev. Ta težava mora biti naslovljena v nacionalnih načrtih okrevanja in mora biti v skladu z načeli Evropskega stebra socialnih pravic. Vse kategorije delavk in delavcev ter mladih brezposelnih morajo imeti dostop do socialnega varstva, brezposelni pa morejo imeti na voljo obširno varnostno mrežo, kot je predvideno v Evropskem stebru socialnih pravic. Postavljeni morajo biti kakovostni standardi za ukrepe okrevanja, da preprečimo prekarne pogoje dela. Pokrivati morajo tudi pripravništva in vajeništva.
2.3. Kakovostne službe in dostojni delovni pogoji morajo biti na voljo vsem. Oblikovani morajo biti smiselni pogoji za sredstva, namenjena okrevanju, osnovani v skladu z vladavino prava in delavskimi pravicami.
S spodbujanjem stabilnih zaposlitev lahko omejujemo prekarne oblike dela. Vsem delavcem in delavkam, ne glede na starost, mora biti omogočeno pravično plačilo in kakovostni vseživljenjski programi učenja ter osnovne delavske in socialne pravice. Ti standardi bi morali biti med osnovnimi pogoji, ko pride do dodeljevanja sredstev za ukrepe okrevanja.
V zvezi s tem podpiramo kakovostne kriterije, ki so jih oblikovali v Odboru za mlade Evropske konfederacije sindikatov in jih skupaj z Okrepljenim jamstvom za mlade predstavili junija 2020. Države članice bi se morale zavezati k implementaciji in spoštovanju teh kriterijev ter zagotoviti, da mladi ljudje niso izkoriščani kot poceni delovna sila.
2.4. Usklajenost stroke in politike
Konec leta 2020 je Vlada RS pripravila dokument Smernice za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2021-2025. Ta dokument izjemno dobro opiše situacijo na trgu dela in politike, ki bi uspešno naslovile izzive. A sedaj smo priča popolnoma drugačnim politikam, ki nikakor ne podkrepijo tega dokumenta, ampak gredo v povsem drugo smer. Primer tega je zadnji ukrep, ki je bil sprejet v PKP7 in omogoča prisilno upokojevanje starejših delavk in delavcev brez navedbe razloga. Medtem ko je v omenjenih smernicah na več mestih jasno zapisano, da je treba spodbujati zaposlovanje starejših, da so to jasna priporočila mednarodnih institucij in da je to nujno za Slovenijo, je Vlada RS konec 2020 sprejela ukrep in spremembo zakonodaje (s čimer je posegla v sam ZDR-1), ki gre v popolnoma nasprotno smer. Jasno je torej, da prihaja do velikega razkoraka med stroko in politiko, ki očitno ne sledi strokovnim priporočilom, ki jih je pripravilo samo ministrstvo. Ta ukrep naj bi po besedah pristojnih celo spodbudil zaposlovanje mladih, kar je očitna manipulacija z mladimi. Ustvarja namreč zgolj medgeneracijski konflikt, ne pa novih delovnih mest za mlade.
Vlado RS pozivamo, da nemudoma izbriše omenjena člena.
2.5. Prilagojenost ukrepov za različne ciljne skupine
Shema Jamstvo za mlade jasno opredeljuje priporočilo, da morajo biti ukrepi ciljno prilagojeni različnim skupinam (npr. ženskam, NEET, dolgotrajno brezposelnim).
Samo ciljno prilagojeni ukrepi lahko naslovijo specifične situacije delavk in delavcev in prinesejo dolgoročne rezultate. Iz omenjenih vladnih načrtov ni mogoče razbrati, kakšni ukrepi se bodo oblikovali za posamezne ciljne skupine. Predvsem skupino NEET se večinoma ignorira, kljub temu da je v Okrepljenem jamstvu za mlade ključen poudarek prav na tej ciljni skupini in so glede na delež NEET v posameznih državah vezana tudi razpoložljiva sredstva s strani ESS. Edini ukrep, ki naj bi naslavljal njihov položaj, je PUM-O, ki pa je namenjen samo mladim do 26. leta in pri katerem gre za ukrep usposabljanja in izobraževanja, ne pa za spodbude za zaposlovanje.
Treba je zagotoviti čim več ukrepov, ki so namenjeni zaposlovanju mladih. Zaradi koronakrize je vse več mladih brezposelnih. Govorimo tudi o visoko izobraženih mladih, ki so končali izobraževanje in še niso imeli priložnosti vstopiti na trg dela. Zanje je nujno oblikovati primerne ukrepe, ki bodo naslavljali njihove specifične razmere. Na drugi strani je treba zagotoviti tudi ukrepe, ki so namenjeni zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih, pri čemer ti potrebujejo drugačne pristope za integracijo na trg dela.
2.6. Kohezija med evropskimi sredstvi namenjenimi okrevanju (SURE, RRF)
Poleg že omenjenih shem so na voljo še druga sredstva, npr. iz Evropskega socialnega sklada in Sklada za podnebne spremembe, ki prav tako lahko predstavljajo priložnost za ustvarjanje novih kakovostnih delovnih mest (za mlade). Tudi na tem področju bi radi aktivno sodelovali.
Vlado RS pozivamo, naj pripravi celostni pregled razpoložljivih sredstev ter jasno predstavi celostno sliko politik.
Ukrepi za mlade
Predlagamo naslednje konkretne ukrepe:
3.1. Subvencioniranje zaposlitev za mlade
Mladi zaradi pomanjkanja izkušenj velikokrat ne morejo konkurirati na trgu dela. Ker pa je priložnosti premalo, mladi omenjenih izkušenj ne morejo dobiti in se tako vrtijo v začaranem krogu. Vzpostaviti je treba posebno shemo za zaposlovanje mladih in za vstop na trg dela takoj po zaključku izobraževanja. Za čim hitrejši vstop na trg dela se naj iskalcem prve zaposlitve omogoči subvencionirane zaposlitve, del plače pa naj subvencionira država. Ukrep naj bo prilagojen tako za javni kot zasebni sektor, pogoj pri potencialnih delodajalcih pa naj bo, da zagotavljajo mentorstvo in možnost usposabljanja ter izobraževanja na delovnem mestu. Tovrstna priložnost bo mnogim mladim na trgu dela omogočila nabiranje prvih delovnih izkušenj, s čimer bodo izboljšali svojo zaposljivost.
3.2. Spodbujanje zaposlovanja v organizacijah civilne družbe
Pomanjkanje možnosti za ustvarjanje novih zaposlitev v gospodarstvu ne spodbuja optimizma za zaposlovanje mladih. Na drugi strani imamo nevladni sektor oziroma sektor civilne družbe, ki je kadrovsko podhranjen, obenem pa nujno potrebuje in želi ustvariti nove zaposlitve, vendar jih finančno sam ne more zagotoviti, saj deluje v javnem interesu in večinoma neprofitno. Predlagamo spodbujanje zaposlovanja v organizacijah civilne družbe in v mladinskih organizacijah. V nevladnih organizacijah je v Sloveniji zaposlenih izjemno malo ljudi (v primerjavi z evropskim povprečjem) in zato ta sektor predstavlja ogromen potencial za zagotavljanje novih delovnih mest. S pomočjo države in evropskih sredstev je treba vlagati v ta sektor ter zagotoviti subvencije za zaposlovanje. Prav mladim, ki prvič vstopajo na trg dela, organizacije mladinskega sektorja nudijo primerno učno okolje in nabiranje izkušenj.
3.3. Praktična usposabljanja mladih na delovnem mestu
Povečati je treba sredstva za ukrepe, ki nudijo mladim možnost spoznavanja s konkretnim delovnim mestom in delodajalcem ter nabiranje praktičnih izkušenj, kot so npr. usposabljanje na delovnem mestu in delovni preizkus. Mladim naj se s tem omogoči usposabljanje pri delodajalcu, ki naj pozneje vodi v zaposlovanje, kjer se delodajalčevo mentorstvo nadaljuje. Za usposabljanje naj mladi dobijo primerno plačilo (ne zgolj dodatek za aktivacijo), delodajalec pa potencialno subvencijo za zaposlitev oziroma finančno nadomestilo za izvajanje mentorstva. To bo delodajalce spodbudilo k vlaganju v mlade, v prenos znanja na mlade (mentorstvo) in konec koncev k zaposlovanju in uvajanju mladih v konkretne delovne naloge.
3.4. Plačana pripravništva v državno reguliranih poklicih
Pripravništev v državno reguliranih poklicih odgovorni že od zadnje finančne krize ne razpisujejo redno. Na področju pripravništev tako še vedno velja Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). V času epidemije se je to izkazalo za slabo, saj je, sploh na področju vzgoje in izobraževanja, prišlo do pomanjkanja kadra. Posledica je, da redno zaposlene strokovne delavce nadomeščajo delavci in delavke, ki delajo v prekarnih oblikah dela.
- Predlagamo, naj se nemudoma ponovno vzpostavi sistem pripravništev za vse državno regulirane poklice in prekliče ZUJF, ki delovanje sistema pripravništev omejuje. To še posebej velja za področje socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja.
- Za nadomeščanja začasno odsotnih strokovnih delavcev naj se s pripravniško pogodbo ali s pogodbo o zaposlitvi za določen čas pridobivanje delovnih izkušenj najprej omogoči tistim, ki so že dosegli izobrazbo, nimajo pa še dovolj delovnih izkušenj za pristop k strokovnemu izpitu.
- Vsem kandidatom je treba omogočiti brezplačno opravljanje strokovnega izpita, ne glede na njihov status na trgu dela in področje dela.
- Na področju vzgoje in izobraževanja naj Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v kvoto ur za pristop k strokovnemu izpitu v celoti upošteva vse ure pedagoške prakse, ki jih je študent ali študentka opravila v času študija.
- Država naj dokončno prepove volonterska pripravništva na področju pravosodja in takoj vpelje nov sistem pripravništev za to področje. Prav tako naj vsem kandidatom in kandidatkam za pripravništvo na področju pravosodja omogoči enakopravno in nediskriminatorno obravnavo, ki ne temelji na prednostnih listah.
3.5. Vajeništva
V letu 2017 je bil sprejet Zakon o vajeništvu, od takrat naprej pa se je s pomočjo evropskih sredstev spodbujalo delodajalce, da izvajajo vajeništvo, vajenke in vajenci pa so za svoje delo dobivali tudi finančno nagrado. Vajeništvo od leta 2017 še ni popolnoma zaživelo na vseh področjih, kjer obstaja potencial, ogromno mladih ni informiranih o sistemu vajeništva, in to kljub temu, da gre mehanizem, ki mladim dokazano pomaga pri prehodu na trg dela. Tudi v bodoče naj se spodbuja sistem vajeništva, ki mladim omogoča nabiranje praktičnih delovnih izkušenj že v času izobraževanja in jih s tem pripravlja na trg dela. Država naj zagotovi kazalnike, ki opredeljujejo kakovostno ponudbo vajeništva, ki omogoča dostojno delo. Za to potrebujemo močnejši in zavezujoč instrument za določitev kakovosti vajeništva, ki naj ga sooblikujejo relevantni deležniki – pedagoška stroka, sindikati, učenci in učenke ter dijaki in dijakinje.
3.6. Povečanje sredstev za javna dela
Poveča naj se sredstva za javna dela. Javna dela predstavljajo pomembnem mehanizem za spodbujanje zaposlovanja. Ker se vedno bolj povečuje tudi dolgotrajna brezposelnost mladih in ker je treba ustvarjati nova delovna mesta in spodbujati delodajalce k zaposlovanju, naj država s povečanjem sredstev za javna dela aktivneje pomaga. V javna dela naj se vključi več brezposelnih, hkrati pa naj se zviša tudi delež plače, ki jo sofinancira država.
3.7. Zaposlovanje mladih inšpektorjev na Inšpektoratu RS za delo
Inšpektorat RS za delo je kadrovsko podhranjen in že več let opozarjamo na potrebo po zaposlitvi novih inšpektorjev za delo, ki bi ustrezneje spremljali kršitve na trgu dela in sankcionirali kršitelje. Kadrovski primanjkljaj se lahko rešuje z razpisom novih delovnih mest za mlade. S tem se zasleduje dva komplementarna cilja; ustvarjanje zaposlitev za mlade, kot tudi preprečevanje prekarizacije in kršitev na trgu dela. V preteklosti je podoben ukrep v shemi Jamstvo za mlade že obstajal in treba bi ga bilo ponoviti.
3.8. Ustvarjanje zelenih delovnih mest in prispevanje k nizkoogljični družbi
Aktivno naj se spodbuja ustvarjanje zelenih delovnih mest in celostno pristopi k strategiji nizkoogljične družbe. Na tem področju je ogromno potenciala tako na področju izobraževanja in usposabljanja mladih, kot na področju ustvarjanja novih, zelenih in dostojnih delovnih mest. Za področje okolja smo na Sindikatu Mladi plus pripravili poseben programski dokument, ki je dostopen tukaj.
Zaključki
Izjave o načelih in smernicah se morajo preoblikovati v konkretne in zavezujoče ukrepe, ki bodo omogočali občuten in poenoten napredek vseh evropskih držav. Zato spodbujamo Vlado RS, da razvije specifične ukrepe okrevanja, s katerimi se bomo borili proti brezposelnosti mladih in prekarnemu vstopu na trg dela ter omogočili dejansko okrevanje za vse ljudi. Vključevanje sindikatov in ostalih relevantnih akterjev je ključnega pomena pri zagotavljanju, da bodo potrebe bodoče generacije naslovljene. Načrt okrevanja EU bo edinstvena investicija javnih sredstev za znatno izboljšanje evropske blaginje in pravičnosti. Novo Jamstvo za mlade, nacionalni načrti okrevanja in naslednji Akcijski načrt za implementacijo Evropskega stebra socialnih pravic nudijo edinstveno priložnost da obrnemo trend in zgradimo socialno pravično Evropo, začenši z naslednjo generacijo Evropske unije.
Te priložnosti ne smemo zamuditi.
Se je slovenska vlada pripravljena zavezati k dejanskim spremembam?
