Na Sindikatu Mladi plus si že dlje časa prizadevamo za povezovanje delavskih in okoljskih tem, seveda predvsem v luči vseprisotnih podnebnih sprememb in okoljske krize. Tako smo že septembra 2019 uspeli prenesti svoja stališča tudi na raven Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), katere del smo.
Takrat je predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) na svoji seji sprejelo dokument z naslovom Sindikati in podnebne spremembe, s katerim je omenjena organizacija na pobudo Sindikata Mladi plus, kjer smo dokument tudi pripravili, med drugim uradno podprla socialno smiselne, premišljene ter na pravičnosti utemeljene ukrepe boja proti podnebnim spremembam, okoljski krizi, pa prizadevanja mladih, ki se borijo za pravičnejši in okolju prijaznejši svet za vse, ter izrazila podporo aktivnim mladim in gibanju Mladi za podnebno pravičnost.
Okolje in zelena delovna mesta
Tokrat pa predstavljamo nov programski dokument, v katerem smo se posvetili več ukrepom, povezanim z okoljem, okoljsko krizo, zelenimi delovnimi mesti, z zelenim pokoronskim okrevanjem in podobno.
Delimo odlomek:
»Okoljska in podnebna nepravičnost, zdravstveno-okoljske katastrofe ter posledice podnebnih sprememb in ukrepov za spopadanje z njimi so vidne tudi pri nas. V Sloveniji je zgolj gospodarstvo od leta 2014 do leta 2018 izgubilo več kot 50 milijonov EUR zaradi nesreč, povezanih s podnebnimi spremembami, kar pomeni 50 milijonov manj sredstev za plače, visoke delavske standarde, davke, investicije in razvoj (odgovor Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na poslansko vprašanje Nataše Sukič, 2019). Podatki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kažejo, da je od leta 2014 do 2018 Slovenija na področju kmetijstva in gozdarstva utrpela skoraj 530 milijonov evrov škode, povzročene s strani ekstremnih dogodkov in ujm, intenziviranih s strani podnebnih sprememb (odgovor Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na poslansko vprašanje Nataše Sukič, 2019). To na eni strani pripelje do samoeksploatacije in zapiranja družinskih kmetij ter nižjih plač, odpuščanj in potencialnih stečajev v večjih gozdarskih in kmetijskih obratih, na drugi strani pa zaradi državne pomoči za pokritje stroškov škode to pomeni manj razpoložljivih sredstev za šolstvo, zdravstvo in druga ključna področja socialne države. Ne le podnebne spremembe, tudi ukrepi za njihovo blaženje imajo pomembne socialne posledice – tako npr. Nacionalni energetski in podnebni načrt predvideva, da bodo predlagani ukrepi za zajezitev podnebne krize brez dodatnih politik povečali neenakost in zmanjšali razpoložljivi dohodek najrevnejših (NEPN, 2020). In ne nazadnje, okoljska katastrofa ne uničuje »zgolj« okolja, temveč tudi zdravje in dobrobit lokalcev – odvijajoča se katastrofa v Anhovem je zgolj najbolj viden primer okoljske nepravičnosti pri nas. Vsi zgornji primeri se neposredno in posredno dotikajo vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije. Podnebna in okoljska kriza pa sta še posebej grozeči za mlade. Zakaj?
- Prvič, ukrepi, sprejeti danes (npr. odločitev za nepravočasno opuščanje rabe premoga v Termoelektrarni Šoštanj in Premogovniku Velenje), bodo imeli takojšen in dolgoročen vpliv – emisije toplogrednih plinov se v ozračju akumulirajo in povzročajo vedno hujši podnebni zlom. Ko starejših več ne bo, bomo posledice današnjih odločitev občutili mladi;
- Drugič, vsi družbeni podsistemi so v zadnjem obdobju pospešeno (pre)oblikovani s strani prehoda v trajnostno družbo. Trg delovne sile v javnem in zasebnem sektorju se rapidno spreminja ter išče rešitve za ozelenitev svojega delovanja in vpliva. Obstoječe zaposlitve se »ozelenjujejo«, vedno več novonastajajočih služb pa se dotika širokega okoljskega področja – izdelovalec in postavljalec sončnih panelov, ekološka kmetica, okoljska psihologinja, delavka na področju baterij in električnih avtomobilov, krajinski arhitekt in urbanistka s fokusom na ozelenitvi mest, okoljska menedžerka v podjetju, bančnik zelenih financ, voznica avtobusa in vlaka … Takšne spremembe trga delovne sile so naša sedanjost in prihodnost, najbolj pa jih bomo občutili prav mladi. Obstoječa in novonastajajoča zelena delovna mesta niso nujno pravična in dostojna. Ravno obratno, ker se vzpostavljajo na novo, sindikati tam še niso prisotni in rezultati sindikalnih bojev (dostojno plačilo, redna zaposlitev, pravica do počitka, plačani prispevki ipd.) tako umanjkajo;
- Tretjič in zadnjič, vloga sindikatov presega zgolj osredotočanje na delovna mesta, delavske pravice v ozkem pomenu besede in dogajanje znotraj štirih sten podjetja, temveč je sindikat (tudi) družbeno gibanje, ki se na področju prepleta med socialno in okoljsko komponento zavzema za dostojno življenje na ekološko pestrem in ohranjenem planetu za vse, podnebno pravičnost ter ukrepe selektivne rasti in selektivne odrasti. Zato je še toliko pomembneje, da se sindikati ter delavke in delavci nasploh pravočasno in z vso resnostjo ukvarjamo z okoljskim področjem. In namen pričujočega dokumenta je storiti korak v to smer.«
Programski dokument z naslovom Okolje in zelena delovna mesta je sicer dostopen na tej povezavi.
