Danes je praznik hrabrih, borbenih žensk. Žensk, ki so se tekom zgodovine borile za pravice žensk na različnih področjih ter se zavzemale za enakost, enakovrednost in enakopravnost spolov. Ta boj je tudi danes še kako aktualen.
Mednarodni dan žensk je zgodovinsko ključno povezan z vprašanjem dela, na kar opozori že njegovo izvorno ime – Mednarodni dan delovnih žensk. Neenakost na področju (tako plačanega kot neplačanega) dela je tista, ki pomembno določa možnosti delovanja žensk in uspešnost katerih koli drugih ukrepov na področju enakosti. Kljub morda dobro spisanim zakonom in prepričanju nekaterih, da je to področje ustrezno urejeno, smo ženske še vedno v neenakem položaju na različnih področjih našega življenja. Danes položaj žensk na trgu dela in posledično v družbi pomembno določajo procesi prekarizacije, diskriminacija, normalizirano nadlegovanje, vsakodnevni seksizem, omejujoče spolne vloge in ogromne količine neplačanega dela.
Prekarnost in njen neenak vpliv na (mlade) ženske
Prekarnemu delu so v Sloveniji podvrženi predvsem mladi in ženske, še zlasti mlade ženske. Podatki kažejo, da je med zaposlenimi za določen čas največ mladih do 30. leta starosti, med njimi pa je več žensk.
V zadnjem času je opaziti tudi naraščanje revščine pri mladih ženskah. Razlog za to je predvsem visoka stopnja brezposelnosti med njimi in porast prekarnih oblik dela. Brezposelnost žensk je v starostni skupini od 25 do 34 let za dobre 3 odstotne točke višja od brezposelnosti moških. Razlogi zanjo se velikokrat skrivajo v pričakovanjih delodajalcev, da bodo delavke šle na porodniški dopust, da bodo večkrat koristile bolniško odsotnost (zaradi skrbi za otroke ali starejše), ali domnevi, da bodo ženske družinsko življenje postavljale pred službo. Vse prevečkrat delodajalci na to gledajo kot na tveganje in potencialno dodaten strošek, zato so zaposlovanju žensk manj naklonjeni. Istočasno se dostopnost storitev – predvsem do skrbi za starejše – prej omejuje kot razširja, kar zaradi družbeno določenih spolnih vlog pomeni vedno več neplačanega dela žensk, ki pogosto pomeni njihovo odsotnost s trga (plačanega) dela.
Verjetno se tudi zaradi tega ženske bolj pogosto znajdejo v začasnih, negotovih oblikah dela oz. v zaposlitvi za določen čas. Kar 80 odstotkov mladih žensk v Sloveniji, v starosti med 15 in 25 let, je zaposlenih za določen čas. Delež moških v takih zaposlitvah znaša manj kot 60 odstotkov.
V zadnjih letih se je povečalo tudi število samozaposlenih, pri čemer število samozaposlenih žensk v zadnjih letih narašča občutno hitreje kot število samozaposlenih moških. Ta trend spodbuja tudi država z aktivnimi politikami zaposlovanja. Problem višje stopnje nezaposlenosti mladih žensk s terciarno izobrazbo v primerjavi z enako izobraženimi moškimi država namreč rešuje s subvencijami za samozaposlovanje žensk. S tem navidezno morda res zmanjšuje brezposelnost (visoko izobraženih) žensk, a se ob tem sprašujemo, ali gre za dejansko rešitev položaja teh posameznic. Med vsemi samozaposlenimi se namreč povečuje revščina, zato prisilno ustanavljanje espejev očitno ni dobro za reševanje socialnih stisk.
Diskriminacija pri zaposlovanju, na delovnem mestu, v izobraževanju, usposabljanju, napredovanju in trpinčenje na delovnem mestu
Prepoved diskriminacije je vključena v zakonodajo, opredeljena pa je tudi v slovenski ustavi. 49. člen Ustave Republike Slovenije pravi, da lahko vsakdo prosto izbira zaposlitev, in da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno sleherno delovno mesto. Bolj podrobno tematiko obravnava Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), več o diskriminaciji na delovnem mestu pa si lahko preberete tukaj.
Iskalke zaposlitve se soočajo z diskriminacijo na zaposlitvenih intervjujih. Ženske dobivajo vprašanja, ki posegajo v njihovo zasebnost in niso povezana z delovnim mestom. Včasih delodajalci celo zahtevajo, da ženske podpišejo izjavo, da v določenem obdobju ne bodo zanosile ipd. Delodajalci tudi danes zaposlujejo za določen čas in objavljajo diskriminatorne oglase o zaposlitvi.
Poleg tega se ženske soočajo z diskriminacijo pri plačilu. Zaskrbljujoče je, da se plačna vrzel v zadnjih letih v Sloveniji povečuje: v letu 2011 je ta znašala 3,3 odstotka, v letu 2012 4,5 odstotka, v letu 2013 6,3 odstotka, v letu 2014 7 odstotkov, 8,1 odstotka v letu 2015, leta 2018 pa kar 9,3 odstotka.
Na splošno so bile ženske v EU leta 2016 v povprečju plačane 16,2 odstotka manj kot moški. To praktično pomeni, da ženske v Evropi od 2. novembra do konca leta delajo zastonj.
Čeprav je med višješolsko in visokošolsko izobraženimi na trgu dela več žensk (59 odstotkov), so ženske tudi v teh poklicih prejemale nižje plače kot moški. Glede na izobrazbeno strukturo so v letu 2018 najvišjo povprečno mesečno bruto plačo prejeli višješolsko in visokošolsko izobraženi; ta je znašala 2404 evra. Višješolsko in visokošolsko izobraženi moški so zaslužili več kot ženske s tako izobrazbo (prvi 2683 evrov, druge 2200 evrov). Tisti s srednješolsko izobrazbo in tisti z osnovnošolsko izobrazbo ali manj so zaslužili bistveno manj, prvi 1447 evrov (moški 1530 evrov, ženske 1311 evrov) in drugi 1192 evrov (moški 1282 evrov in ženske 1067 evrov). (vir: Strukturna statistika plač, Slovenija, 2018)
V Sloveniji je delež žensk s terciarno izobrazbo precej večji kot pri moških, kljub temu pa so njihove plače v povprečju nižje od plač moških. Plačna vrzel je največja prav pri terciarno izobraženih, kar lahko povezujemo s skromno zastopanostjo žensk na mestih odločanja in bolje plačanih mestih ter z nadpovprečno zastopanostjo žensk v dejavnostih z nizkimi plačami. Raziskava Razlike v delovnih pogojih na univerzi in akademski sferi kaže, da se razlike med spoloma v znanosti pojavljajo tam, kjer so prostori prestiža in časti. Če ženske dobijo funkcije, dobijo tiste, ki so slabše plačane in niso tako prestižne: so prodekanje za študijske zadeve, moški so dekani, rektorji in so seveda tam, kjer se odloča o denarju, delovnih mestih, kadrovanju, raziskovalnih usmeritvah (primer: članstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti: 154 moških in samo 16 žensk).
Na trgu dela lahko pride do diskriminacije v treh fazah: pri iskanju zaposlitve oziroma pri procesu zaposlovanja (kjer delodajalci pogosto raje ne izberejo žensk zaradi predpostavk o njihovi vlogi v družini, kar je zakonsko sicer prepovedano), na samem delovnem mestu oziroma v času trajanja delovnega razmerja (kjer so ženske pogosto podvržene spolnemu nadlegovanju ali diskriminaciji na podlagi spola) in pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi (kjer delodajalci prej odpuščajo ženske kot moške, spet zaradi predpostavk o naši vlogi v zasebnem življenju, kar je prav tako z zakonom prepovedano).
Posebno ranljiva skupina so mlade ženske v prekarnih oblikah dela. Obstajajo primeri delodajalcev, ki od žensk, zaposlenih v gostinstvu, zahtevajo nošenje kratkih kril in majic z globokim izrezom. V zadnjih letih so odmevali tudi primeri spolnega nadlegovanja na institucijah, ki bi morale zagotavljati izobraževanje ter enake možnosti in pravice.
Vpliv današnjega položaja na položaj v starejšem življenjskem obdobju
Za revščino so ženske bolj dovzetne kot moški. Tveganju revščine so še posebej podvržene starejše ženske. Leta 2019 so ženske, stare 65 let ali več, predstavljale 23 odstotkov tistih, ki so podvrženi omenjenemu tveganju, žensk, starih 75 let ali več, pa je bilo 28,1 odstotka. Vsaka peta revna oseba je tako upokojena ženska. Kje tiči razlog za takšno nenaklonjenost razmer prav tej določeni skupini? Trenutni neugoden položaj žensk vpliva tudi na njihov prihodnji položaj (oziroma prejšnji neugoden položaj na sedanji položaj). Že sam vstop na trg dela je ženskam otežen zaradi stereotipov, vezanih predvsem na njihovo reproduktivno funkcijo. Statistični podatki kažejo, da je že prejšnja generacija delovno aktivnih žensk zaradi slabših možnosti na trgu dela trpela posledice tudi, ko so iz njega izstopile. Ženske so delovno aktivne v manjši meri kot moški, težje najdejo zaposlitev, zasedajo nižja delovna mesta in imajo pogosto nižje karierne možnosti kot moški. Posledica nizke plače je tudi nizka pokojnina, ta pa je velikokrat prenizka, da bi upokojenkam omogočala dostojno življenje. Ker so še vedno prisotne razlike, gre podobno pričakovati tudi za naslednje generacije žensk, ki mogoče šele vstopajo na trg dela.
Opredelile smo torej splošne težave, s katerimi se ženske soočajo na trgu delovne sile, nismo pa se posebej posvetile dodatnim težavam, ki jih je prinesla pandemija. Za razumevanje teh sprememb priporočamo v branje članek iz Dela, ki povzema rezultate svetovne raziskave o vplivu pandemije na delovne ženske.
8. marec naj ne bo le spomin na boj za emancipacijo, ampak obenem opomin, da tudi danes boj ni nič manj pomemben kot nekoč. Kapitalizem je neusmiljen do žensk na trgu dela. Veča se število prekarnih oblik dela, patriarhalna ureditev pa je še danes zelo zakoreninjena v delovnih kolektivih, razmerjih in družbi nasploh. V času, ko je delo razvrednoteno in ko trendi fleksibilizacije in prekarizacije znižujejo delavske standarde, izgubljamo priborjene pravice iz dela in varnost, ki naj bi jo delo zagotavljalo. Od delavk in delavcev se pričakuje, da se prostovoljno odpovejo svojim pravicam, prostemu času, da so vseskozi na voljo, da sprejmejo delo, ki ni stalno in varno, ter so istočasno predani svojim delodajalcem. V iskanju teh tako imenovanih »optimalnih delavcev« imajo ženske avtomatično slabši položaj. Pri tem gre za vpliv družbeno določenih spolnih vlog in diskriminacije, ne pa dejanskih sposobnosti žensk. Razlogov za boj je torej še veliko, njegova uspešnost pa bo odvisna od tega, ali bo boj množičen ter bo vseboval zahteve po enakosti na ekonomskem področju in na trgu dela.
Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu delovnih žensk, se radi spomnimo na ženske v našem življenju ter jim ob »njihovem« dnevu privoščimo čokolado in rože. Na Sindikatu Mladi plus ob tem zahtevamo: namesto rož – konec diskriminacije, kakovostne javne storitve, enako plačilo za enako delo in dostojno življenje!
Članek lahko tukaj tudi poslušate:
Prenesi mp3 (14:03 — 12.8 MB)
Ne spreglejte tudi:
Priporočamo: nekaj predlogov za branje ob mednarodnem dnevu žensk
Zgodovina 8. marca: Kako in kdaj je nastal mednarodni dan žensk?
