Zakaj Sindikat Mladi plus podpira skupnost AT Rog?
Nasilna, protipravna in brutalna izselitev, ki so je bili v torek zjutraj deležni uporabniki in uporabnice Avtonomne tovarne Rog, je odraz sistemske ureditve, v kateri živimo in proti kateri se na Sindikatu Mladi plus nenehno borimo. Je manifestacija vojne proti revnim, razlaščenim, marginaliziranim, ki jo (mestna) oblast vodi že lep čas. Ta mainstream politika se ne kaže le v množenju generičnih kafičev, hotelov, polikanih fasad in v podobni turistični navlaki, ki si je mladi in prekarizirani prebivalci ter prebivalke Ljubljane – tudi, če bi to želeli – ne moremo privoščiti. Manifestira se v negativnih posledicah za vse prebivalke in prebivalce, vpliva na spremembo izgleda mesta, na (ne)dostopnost stanovanj, gentrificira mestne četrti … In konec koncev vpliva na splošno počutje ter socialno vključenost v mestu, ki bodisi sprejema drugačnost ali pa je sploh ne.
Zatiranje pluralnosti, alternativ, aktivističnih skupin, ki oblikujejo drugačno realnost, je prevladujoča politična drža, ki jo na Sindikatu Mladi plus radi postavljamo pod vprašaj. Smo do nje skeptične, kritične in si upamo misliti alternative. Napad na AT Rog vidimo kot eskalacijo popolne ignorance oblasti do socialnih problemov in zanemarjanje bivanjske problematike, na drugi strani pa kot nadaljevanje urejanja in upravljanja mesta po okusu malomeščanske svete preproščine, v kateri je delavski razred vselej zatiran.
Ne glede na to, ali sta nam življenjski slog uporabnikov in uporabnic Roga ter njihova umetnost blizu, ne moremo spregledati, da gre za ljudi, ki ne pristajajo na izpraznjen potrošniški neoliberalni kapitalizem in na svoj način iščejo alternative ter nove možnosti delovanja in ustvarjanja. Vse od leta 2006 je v prostorih AT Rog poleg številnih kulturnih, umetniških in športnih kolektivov ter posameznic in posameznikov, potekal pomemben boj za socialno pravičnost: aktivno se je naslavljalo področje prekariata, begunske krize, socialno izključenih, v Socialnem centru Rog so se nenazadnje organizirali tudi izbrisani ter iniciativa migrantskih delavcev »Nevidni delavci sveta«.
Poleg tega se mora vsak, ki je ob petkih kdaj kolesaril, zavedati, da so tudi Rogovci od samega začetka kolesarili z nami v boju za boljši jutri! Skupaj smo se borili za demokratične vrednote, skupno vizijo in pravičnejšo družbo. In ta boj bomo nadaljevali tudi v bodoče.
Prav tako želimo na Sindikatu Mladi plus izpostaviti, da organiziranje v avtonomnih prostorih zelo jasno negira ustaljene odnose lastništva v imenu javne blaginje, pri tem pa ima stične točke ravno s sindikalnim organiziranjem. Če policija lahko izvaja nasilje v Rogu v imenu zasebne lastnine, kakšne varovalke potem sploh imamo, da se ne more na enak način odzvati denimo na stavko? Zgodovinski primeri protisindikalnega delovanja zasebnih varnostnih služb, policije in vojske niso ravno skrivnost.
Zato ne nasedajmo besedam tistih, ki postavljajo kapital in nepremičnine pred ljudmi. Borimo se za socialno pravičnost. In bodimo pri tem solidarni, kar je tudi glavna sindikalna vrednota. Rog je pomemben prostor in prispevek k mestu, združuje ideje, ki jih je Ljubljana zavrgla in spregledala. Prave metropole in »prestolnice kulture« sicer potrebujejo svoj Cankarjev dom, vendar tudi svoj Rog!
