Težko, tesnobno, zapleteno, a vseeno polno najrazličnejših aktivnosti, upora in bojev vseh vrst, leto je za nami. Takole smo ga doživeli na našem sindikatu. Od A do Ž:
Aktivizem
Aktivistke in aktivisti predstavljajo dušo Sindikata Mladi plus. Letos se nam je pridružilo kar nekaj novih posameznic in posameznikov, ki želijo delovati in prispevati k aktivnostim naše organizacije, s tem pa tudi reševati različne družbene probleme, vplivati na položaj mladih v svetu dela in se aktivno zavzemati za izboljšanje razmer.
Naše delo je v letu 2020 sicer potekalo tako v predavalnicah, pa seveda na Zoomu in tudi na ulicah, kjer smo aktivno zastopali interese mladih ter se borili za delavske in socialne pravice, za vrednote sindikalizma, demokracije in vladavine prava.
Buče
Buče so hvaležna poljščina, najbolje pa uspevajo na dobro pognojenih tleh. Tudi letos nam je marsikdo skušal prodati (pre)obilen pridelek buč. Ker pa jih lahko zaužili v zelo omejenih količinah, smo jih precej vrnili nazaj.
Aprila smo jo podelili vladi, ki se je hvalila, da bo s paketom prvih protikoronskih ukrepov poskrbela za vse, posebej pa za najbolj ranljive v naši družbi, a se to seveda ni zgodilo. Pravzaprav še vedno čakamo, da se bo. Sledila je buča za vladni strateški svet za debirokratizajo pod vodstvom Ivana Simiča zaradi »debirokratizacije«, pod katero se je skrivala davčna reforma v prid najbogatejšim – tej buči je vlada dodala še eno o brezposelnih, ki »nočejo delati«, ob koncu leta pa novo bučo v obliki obljube o »pomoči tistim, ki jih je epidemija najbolj prizadela« (le kaj so počeli od marca?!).
Letina buč je bila torej preobilna, zato si lahko le želimo, da jih v prihajajočem letu ne bi bilo toliko.
Covid-19
Epidemija bolezni covid-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2 – poimenovali smo ga novi koronavirus – je zaznamovala ves svet, vse bolj pa je jasno, da bodo prav mlade generacije plačale najvišjo ceno. Virus jih ne ogroža samo z zdravstvenega vidika, ampak predvsem v svetu dela. Brezposelnost med mladimi se je zvišala bolj kot splošna brezposelnost, mladi so bili prvi, ki so jih odpustili ali z njimi prekinili sodelovanje (ker so tako ali tako delali prek prekarnih oblik dela), in tudi napovedi za naprej niso spodbudne. V Sindikatu Mladi plus smo se vse leto odzivali na vladne politike, poskušali sooblikovati protikoronske zakonske pakete, predlagali ukrepe, s katerimi bi omilili posledice izbruha novega koronavirusa in podobno. Kljub temu, da nas je vlada večinoma prezrla in ignorirala, mlade pa zraven raje oklicala za »delomrzneže«, z našim zagovorništvom nadaljujemo!
Članstvo
Moč sindikata je v njegovem članstvu. Iskrena hvala čisto vsem, ki ste bili v letu 2020 naši člani oziroma članice. Upamo, da boste zraven tudi v bodoče. Kot aktivni člani in članice nam s plačilom članarine podelite mandat, da lahko jasno in glasno zagovarjamo naše skupne interese. Skupaj smo močnejši!
Delo od doma
Letos smo doma preživeli veliko več časa, kot bi si želeli. A ne na kavču in pred televizijo, kakor bi ustrezalo vladajočim. Daleč od tega! Delovno leto je za nami, pa čeprav smo delali od doma.
Delo od doma je seveda pomemben ukrep pri premagovanju epidemije, je tudi bolj ekološko, a ima svoje težave. Na eni strani finančne, saj je za marsikatero delavko oziroma delava dodatek za prevoz na delo pomemben del mesečnega proračuna, na drugi strani lahko pride do preobremenitev, saj se delo hitro razvleče onkraj siceršnjega delovnega časa, prava razmejitev med delom in prostim časom pa postane zabrisana. In čeprav se na prvi pogled zdi super, da smo lahko končno več časa z bližnjimi, smo vsi oziroma vse, ki moramo ob delu od doma z enim očesom – ali v primeru šolanja na daljavo kar z obema – paziti na svoj naraščaj, hitro spregledali puhlost floskul o »čudoviti možnosti za lažje usklajevanje dela in družinskega življenja«, ki nam jih prodajajo varuhi konservativnih družinskih vrednot. Nas po koncu epidemije pod krinko okoljske vzdržnosti in domnevno družinam prijaznih oblik dela čaka nižanje stroškov dela in repatriarhalizacija?
Evropska konfederacija sindikatov
Bolj kot kadarkoli prej smo bili aktivni v okviru Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), kjer odboru za mlade še vedno predseduje naša Tea. Na evropskem področju so bile v ospredju teme, kot so jamstvo za mlade, krepitev mladih v sindikatih in ukrepi za okrevanje po epidemiji. Prav tako še vedno čakamo na izpolnitev obljub Evropske komisije o sprejetju direktive o transparentnosti glede plačne vrzeli med spoloma (gender pay transparency) in direktive, s katero bi se lotili platformnega dela ter tako vzpostavili evropski okvir za urejanje omenjenega področja. Evropska zakonodaja še kako vpliva tudi na delavske standarde v Sloveniji, škoda pa je, da je pogosto zamudna in premalo ambiciozna.
Festival dostojnega dela
Letos smo ob 7. oktobru, mednarodnem dnevu dostojnega dela, pripravili Festival dostojnega dela. S pomočjo različnih aktivnosti smo se vprašali, kaj nam plačano delo pomeni danes, kakšno naj bi dostojno delo sploh bilo, opozorili pa smo tudi na kršitve, s katerimi se delavke in delavci srečujemo na trgu dela, ter na pomen delavskega organiziranja. Tematike smo se lotili z raznovrstnimi dogodki, ki so se zvrstili od 3. in 10. oktobra.
Festival smo odprli (in tudi zaključili) s sprehodom po sledeh delavske Ljubljane ter njenih proletarskih predelov. Pripravili smo okroglo mizo, na kateri smo se pogovarjali o moči sindikatov, različnih metodah boja, socialnem dialogu, vključevanju prekarnih delavcev v sindikalni boj, (a)političnosti sindikatov in podobno. Del festivalskega dogajanja je bila tudi stojnica na Prešernovem trgu sredi Ljubljane, kjer smo mlade ozaveščali o delavskih pravicah. V Kinoteki smo si ogledali film Jožeta Babiča z naslovom Po isti poti se ne vračaj o vsakdanu sezonskih delavcev, ki ga poleg pretepov, alkohola, nogometa in bežanja, spremljajo tudi nezaželjene zveze s slovenskimi dekleti, nostalgija po domačih krajih in zasmehovanje »pravih« Slovencev.
Letošnji festival je bil največji do zdaj, prinesel je raznovrstne dogodke in zastavil kar nekaj pomembnih vprašanj. Odgovore nanje pa iščemo skupaj, vsak dan in vse leto.
Glas mladih
Kot vedno, smo se tudi v letu 2020 trudili zbrati čim več mnenj, zgodb in izkušenj mladih. Na tem gradimo naše zagovorniške kampanje in odločevalce nenehno opozarjamo na položaj mladih na različnih področjih. V sklopu dveh Erasmus+ projektov smo tako v iztekajočem se letu pripravili dve večji anketi in sedem posvetovanj z mladimi. V projektu Delam, nimam za burek je pri posvetovanjih o ekonomskem in socialnem položaju sodelovalo več kot 150 mladih, našo spletno anketo pa je rešilo več kot 2500 oseb, mlajših od trideset let. Tudi pri projektu Prakse smo pri izvajanju spletne ankete dobili spodbudne rezultate, saj je anketo rešilo skoraj 1500 mladih. V novem letu bomo objavili analizo ankete in nadaljevali z aktivnostmi po vsej državi. Velik interes za sodelovanje pri nadaljnjih posvetovanjih so že izrazile tudi številne srednje šole iz vse Slovenije.
Še nisi naš član ali članica?
Ponujamo pet razlogov, zakaj se nam velja pridružiti.
Včlani se!
Hitro
Letošnje leto si bomo zapomnili tudi po številnih hitrih spremembah zakonodaje na najrazličnejših področjih, ki so se največkrat »prikradle« v tako imenovane protikoronske zakonske pakete. Ni pa to edini način. Vlada je tik pred novim letom brez daljše javne razprave in po hitrem postopku sprejela predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki omogoča delovanje platformnih podjetij, kot je Uber, v Sloveniji. Uber je podjetje, ki pod krinko t. i. delitvene ekonomije prinaša skrajno prekarizacijo dela v sektorju prevoza potnikov. Ne zaposluje svojih prevoznikov, temveč jih obravnava kot pogodbene partnerje, kar pomeni, da nimajo nikakršnih delavskih in socialnih pravic, aktivno preprečuje sindikalno organiziranje, pa še marsikaj bi se našlo. Mite o Uberju smo že razbili, zdaj moramo še preprečiti njegov prihod.
Izobraževanja
Kljub temu, da nas je zgodaj spomladi doletela epidemija novega koronavirusa, smo letos opravili vsa načrtovana izobraževanja za mlade. Seveda smo se tudi mi morali poslužiti izobraževanja prek spleta, kar pa smo vzeli kot izziv. Za srednješolce, študente, mlade brezposelne ter prekarne delavce in delavke smo tako izvedli več kot 50 delavnic, predavanj in usposabljanj, v katera smo vključili okoli 600 mladih. Te smo opolnomočili o vstopu na trg dela, pravicah brezposelnih, o dostojnem in prekarnem delu, sindikalizmu in pripravništvih. Našega predavanja o pripravništvih, ki smo ga pripravili za Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru, se je udeležilo več kot 100 študentk in študentov. Izobraževanje mladih bo tako tudi v naslednjem letu eno glavnih področij našega sindikalnega dela.
Jamstvo za mlade
Konec oktobra je bil na evropski ravni potrjen nov okvir sheme za brezposelne mlade, in sicer okrepljeno Jamstvo za mlade. To naj bi pomagalo mladim pri prehodu iz izobraževanjem na trg dela. Sistemsko naj bi bilo zagotovljeno, da vsi mladi do tridesetega leta starosti prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo, in sicer v štirih mesecih po tem, ko postanejo brezposelni ali pa se prenehajo formalno izobraževati.
Že od leta 2013 aktivno opozarjamo na pomen sheme Jamstvo za mlade, da mora vsebovati prilagojene ukrepe za različne ciljne skupine, predvsem pa, da morajo biti dovolj kakovostni, da bomo lahko z njimi mladim pomagali na dolgi rok, ne pa še povečevali prekarnosti. Z zagovorništvom v povezavi z Jamstvom za mlade bomo nadaljevali tudi v letu 2021, in sicer predvsem prek vladne skupine, v katero smo vključeni že več let, vendar se letos sploh ni sestala. Nadejamo se, da mladi ne bodo »prioriteta« le na papirju, ampak da se jim bodo odločevalci končno dejansko posvetili.
Katalizatorji
Katalizatorji družbenih sprememb je naslov največjega projekta, ki ga trenutno izvajamo na Sindikatu Mladi plus. V njegovem okviru smo v letu 2020 izvedli šest sklopov usposabljanja za projektne vodje v šestih slovenskih krajih, od Ormoža do Kopra, vanj smo vključili 70 brezposelnih mladih iz vse Slovenije in zasnovali kampanjo za krepitev civilne družbe. V sklopu kampanje smo že pripravili računalniško internetno igrico, prvi podkast od desetih, izpeljali pa smo tudi prvi regijski dogodek v Ormožu, na katerem so mladi razpravljali o težavah, s katerimi se soočajo na trgu dela. Prav tako smo pripravili dva priročnika za mladinske trenerje (za izvajanje usposabljanja za projektne vodje in usposabljanja za komunikatorje) ter gradivo za udeležence usposabljanj.
V naslednjem letu nas čaka še vključitev najmanj 50 mladih iz vse Slovenije v usposabljanja za komunikatorje, ki bodo prav tako izvedeni v šestih slovenskih krajih, in začetek kampanje za krepitev civilne družbe.
Literatura
Kaj smo aktivistke in aktivisti, sodelavke in sodelavci Sindikata Mladi plus prebirali v letošnjem letu? Katere knjige so nas prav posebej navdihnile? Katerih nismo mogli odložiti? Tole je nabor knjig, prebranih v letošnjem letu, ki jih priporočamo tudi vam:
- Andraž Rožman: Trije Spomini: Med Haifo, Alepom in Ljubljano
- Alain Badiou: Komunistična Hipoteza
- Umberto Tommasini: Kovač Anarhist. Spomini aktivista med Trstom in Barcelono
- Emile Zola: Germinal
- Silvia Federici: Kaliban in čarovnica: Ženske, telo in prvotna akumulacija
- Tithi Bhattacharya, Cinzia Arruzza, Nancy Fraser: Feminism for 99%: A Manifesto
- Erving Goffman: Azili: Eseji o socialni situaciji duševnih bolnikov in drugih zaprtih varovancev
- Kate Evans: Rdeča Rosa: Biografija Rose Luxemburg v risoromanu
- Janez Dolinšek: Daleč od blizu
- Olivier van Beemen: Heineken v Afriki: Najbolj varovana skrivnost pivovarske multinacionalke
- Slavko Splichal (ur.): Premisleki o prihodnosti javnih medijev
- Renata Salecl: Človek človeku virus
- Slavenka Drakulić: Kot da me ni
- Elena Ferrante: O izgubljeni deklici. Neapeljski cikel, 4. knjiga – Zrela leta
Minimalna plača
Ali se v Evropi končno obeta zmanjšanje razlik med plačami? Že na začetku letošnjega leta je nastala evropska pobuda za ureditev minimalne plače na evropski ravni. Verjetno kot odgovor na zaskrbljujoče podatke, da je minimalna plača v večini držav članic nižja od 60 odstotkov povprečne neto plače v posamezni državi, kar v Evropski uniji predstavlja prag revščine. Nekatere države članice minimalne plače zakonsko sploh nimajo določene, problematične pa so tudi visoke razlike med državami v višini minimalne plače. Posledica nedostojnih plač, ki vse prevečkrat bolj spominjajo na mizerne mezde, pa je več kot 20 milijonov delavk in delavcev, ki so izpostavljeni tveganju revščine.
Navijamo za evropsko pobudo, ki pa jo bo treba še dodobra izpiliti. Do takrat pa se moramo tudi boriti proti idejam slovenskih delodajalcev, ki bi začasno zamrznili zakonsko zvišanje minimalne plače.
Še nisi naš član ali članica?
Ponujamo pet razlogov, zakaj se nam velja pridružiti.
Včlani se!
Nehvaležni skeptiki
Podkast Nehvaležni skeptiki z manjšimi vmesnimi premori ustvarjamo že od leta 2017. Pri tem se ukvarjamo z različnimi temami, povezanimi z delavskim bojem, vstopom na trg dela, sindikalizmom, prekariatom ter drugimi relevantnimi sindikalnimi in delavskimi temami. Pri tem dajemo glas tudi mladim, saj nas vedno zanimajo tudi njihovi pogledi in izkušnje na različne tematike. Podkast vodita naši podkast mojstrici Zala in Tea.
Letos smo pripravili tri epizode, in sicer posebno prvomajsko specialko, pa epizodo, posvečeno zloglasnemu podjetniškemu gigantu Amazon in njegovim spornim poslovnim praksam, ter tik pred koncem leta še eno o, poenostavljeno povedano, milijarderjih v vesolju. Z ustvarjanjem podkastov in odpiranjem pomembnih vprašanj in tem bomo seveda nadaljevali tudi v letu 2021. Tune in!
Okolje
Tudi v letošnjem letu smo bili aktivni na področju podnebnih in širših okoljskih bojev. Tako se je naš aktivist februarja v imenu ZSSS udeležil seje Ekonomsko-socialnega sveta o osnutku Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Na seji je predstavil socialno in podnebno nezadostnost dokumenta ter pozval k spremembam. Okoljski boj se je nato preselil na ulice Ljubljane in drugih slovenskih mest ter vasi. Protestirali smo proti škodljivim »okoljskim« ukrepom vlade Janeza Janše. In nenazadnje, septembra smo aktivno sodelovali v javni razpravi o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Tako smo se podpisali pod pripombe nevladne organizacije Focus ter pod pripombe gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Slednje je podpisalo več kot 30 organizacij, iniciativ in društev, zato predstavljajo širši pogled civilne družbe na podnebno problematiko. Od odločevalcev smo zahtevali pravične ukrepe za preprečitev podnebnega zloma ter spremembe sistema v dobro delavk in delavcev in naravi prijazne družbe.
Pravna svetovanja
Število mladih, ki so v potrebovali pravno pomoč ali nasvet, se je letos močno povečalo. Zabeležili smo skoraj za polovico več pravnih svetovanj kot v preteklem letu. Seveda je večina primerov povezana z epidemijo, še vedno pa se največ svetovanj dotika neplačila študentskega dela. Se je pa zaradi protikoronskih vladnih ukrepov povečalo število pravnih vprašanj o štipendiranju in pripravništvih.
V letu 2020 nismo izvedli samo več pravnih svetovanj, ampak zaznali tudi več kršitev. Kot smo že omenili, je najpogostejša kršitev še vedno neplačilo za opravljeno študentsko delo, sledita mu neplačano uvajanje in delo na črno – brez študentske napotnice. Največ kršitev smo zaznali na področju gostinstva, kjer študentje opravijo veliko dela, zaradi epidemije pa so ostali brez plačila. Ukvarjali smo se tudi z vračanjem napotnic: po opravljenem študentskem delu delodajalci v kar nekaj primerih napotnice s potrjenimi urami opravljenega dela namreč niso želeli vrniti na študentski servis. Zato mlade še enkrat opozarjamo, naj si zabeležijo vsako uro opravljenega dela. Pri tem pa ne smejo pozabiti, da delo brez napotnice pomeni delo na črno.
V času, ko delamo od doma, smo svetovanja izvajali po telefonu, prek elektronske pošte in tudi video srečanj. V omenjenih oblikah, torej brez fizičnega stika, bomo svetovanja izvajali do nadaljnjega. Vse, ki potrebujete pravno svetovanje, pa vabimo, da nam pišete na naš elektronski naslov info@mladiplus.si.
Rekreacija na Trgu revolucije
Spomladi, ko je deželo zajel prvi val epidemije, ko smo s strahom spremljali širjenje novega koronavirusa, še z večjim strahom in jezo pa lomastenje nove vlade po vseh sferah družbe, se je v nas seveda močno prebudil tudi uporniški duh. Proti vladi in njenim ukrepom smo sprva protestirali z balkonov, pozneje pa smo se odločili za rekreacijo na prostem. Vlada je namreč svojemu delovnemu ljudstvu milostno dovolila rekreacijo na prostem, kot na primer igranje golfa ali tenisa. Seveda ob upoštevanju nujnih varnostnih ukrepov: rekreacija mora potekati zunaj, individualno ali v paru na dovolj veliki razdalji. Ker si golfa ali tenisa, prekarni in obubožani kot smo, nismo mogli privoščiti, smo se podali na partijo badmintona na največjem odprtem prostoru v centru Ljubljane – na (nekdanjem) Trgu revolucije.
Kdo je zmagal, ne vemo, ker nismo šteli. Sodelovanje je najpomembnejše, pa tudi, če gre (zgolj) za rekreacijo.
Solidarnost
Prvi in drugi maj, praznik dela, smo na Sindikatu Mladi plus ponavadi obeležili s Festivalom dostojnega dela, kar letos zaradi epidemije seveda ni bilo mogoče (festival smo prestavili na jesen). Prav tako so odpadla vsa prvomajska druženja. Ker pa smo vseeno želeli praznovati naš najljubši praznik, smo dogajanje preselili na splet oziroma na družbena omrežja in vas povabili k sodelovanju na kreativnem prvomajskem natečaju. Spletno izvedbo festivala smo poimenovali Epidemija solidarnosti, saj ima prav solidarnost ključno vlogo pri delavskem organiziranju, prav tako pa je nepogrešljiva pri soočanju s pomembnimi družbenimi izzivi, kakršnega predstavlja tudi izbruh novega koronavirusa.
Štipendije
Letos se je na nas obrnilo precej mladih, ki so kljub dosežkom na različnih tekmovanjih ostali brez pogojev za pridobitev oziroma ohranitev Zoisove štipendije. Vlada je namreč maj sprejela Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19, s katerim je spremenila pogoje za pridobitev omenjene štipendije. Ker je veliko tekmovanj odpadlo, se jih mladi seveda niso mogli udeležiti in niso imeli možnosti za izjemen dosežek, zato dosežki iz šolskega/študijskega leta 2019/2020 niso veljali, šteli so zgolj dosežki iz preteklega leta in iz leta 2017/2018. Na prvi pogled pravilna odločitev pa je v nezavidljiv položaj postavila številne mlade, ki v preteklih letih teh dosežkov niso imeli, so jih pa dosegli v letošnjem letu. Ministrstvo za delo smo od junija že večkrat pozvali, naj sprejme ukrepe, ki bodo pravični za vse mlade, a se ni zgodilo nič.
Še nisi naš član ali članica?
Ponujamo pet razlogov, zakaj se nam velja pridružiti.
Včlani se!
Trgovine
Končno uresničena volja ljudi! Potem ko so že pred sedemnajstimi leti ljudje na referendumu izrazili zahtevo po nedeljskem zaprtju trgovin, je Sindikatu delavcev trgovine Slovenije (SDTS) uspelo doseči zmago ter poraziti predstavnike kapitala, ki so toliko časa preprečevali uresničitev volje ljudi. Po novem bodo tako trgovine od nedeljah in dela prostih dneh zaprte. Pobudo SDTS smo seveda podprli tudi na Sindikatu Mladi plus.
Zakon sicer vsebuje izjemo, ki določa, da bodo lahko ob nedeljah in dela prostih dneh v trgovinah s površino do 200 kvadratnih metrov delali nosilci trgovinske dejavnosti oziroma njihovi zastopniki, poleg njih pa tudi dijaki, študentje ali upokojenci. Proti takim izjemam smo skupaj s SDTS in Sindikatom upokojencev Slovenije nastopili pred sprejetjem zakona, a so odgovorni žal ponovno spregledali potrebe mlajših in starejših. Boj in končni uspeh prizadevanj za zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih sta šele začetek!
Upor
Letos nas ni prizadela samo zdravstvena kriza – izbruh skrivnostnega, nalezljivega virusa –, ampak tudi politična. Od marca smo priča strahovladi premierja Janeza Janše, ki zlorablja oblast za lastne koruptivne posle, napade na medije, na nevladne organizacije in sindikate, ogroža temeljne pravice in svoboščine, sprejema politike, škodljive za okolje, krši temeljne principe vladavine prava in demokracije ter širi razdor in sovraštvo.
Na Sindikatu Mladi plus se temu vseskozi upiramo, upirali pa se bomo vsaki vladi, ki bo namesto za dobrobit ljudi in okolja delala za lastne interese ter interese kapitala. Že od aprila vsak petek protestiramo na ulici, se povezujemo s civilno družbo, opozarjamo na krivice in zlorabo oblasti, zato ne bomo niti za trenutek dopustili, da janšizem postane naša nova normalnost. Upor se nadaljuje in samo še bolj krepi!
Višja brezposelnost mladih
Število mladih brezposelnih se je letos močno povečalo, celo dvakrat bolj kot pri drugih starostnih skupinah. Na Sindikatu Mladi plus smo redno spremljali razmere in opozarjali na negotov položaj mladih na trgu dela. Ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga vsako leto obeležujemo 12. avgusta, smo pripravili novinarsko konferenco, na kateri smo opozorili, da se za številkami skrivajo usode resničnih ljudi. Zato morajo odločevalci sprejeti ukrepe, ki bodo mladim pomagali do dostojnih in varnih zaposlitev.
Zgodovina delavskih bojev
Delavske in socialne pravice se kdaj zdijo samoumevne, a vendar so rezultat dolgih desetletij bojev, stavk, delavskega organiziranja in solidarnosti. Na to nas bo v letu 2021 opominjal tudi naš sindikalni koledar, ki smo ga opremili z različnimi poglavji in utrinki iz zgodovine delavskih gibanj. Svoj izvod tega res čudovitega koledarja dobite ob včlanitvi v Sindikat Mladi plus in hkratnem plačilu članarine za leto 2021.
Želje
