Nedavna odločitev vlade in MIZŠ, da zaradi zaostrenih epidemioloških in zdravstvenih razmer zapreta študentske domove, je neprimerna in nepravična do študentk in študentov. Na Sindikatu Mladi plus se zavedamo resnosti razmer zaradi epidemije bolezni covid-19 in želimo prispevati svoj delež k preprečevanju širjenja okužb. Vendar pa zapiranje študentskih domov v nesorazmerno in neprimerno stisko postavlja mlade, ki v teh študentskih domovih bivajo. Spodaj opisujemo težave, s katerimi se srečujejo mladi, in negativne posledice, ki jih prinašajo vladne odločitve, zato pristojne pozivamo, da nemudoma pripravijo ustreznejše rešitve.
- Študentski domovi predstavljajo DOM za vse študentke in študente, ki v njem bivajo. To pomeni, da tam živijo, študirajo, tudi delajo ter imajo tam vzpostavljeno varno in stabilno življenjsko okolje. Izselitev iz doma pomeni, da lahko izgubijo vse omenjeno.
- Študentke in študentki so s študentskimi domovi v najemnem razmerju, kar pomeni, da imajo v ta namen sklenjene pogodbe in za bivanje plačujejo. Neprimerno je, da jim popolnoma samovoljno preprečimo varstvo omenjenih razmerij in pravic ter jih z enostransko odločitvijo vržemo iz domov.
- Ogromno mladih v svojih domačih gospodinjstvih ne more nadaljevati študijskih obveznosti, saj za to nimajo pogojev. Veliko mladih tam namreč nima vzpostavljenega primernega prostora za študij, nima dostopa do interneta in primernih pogojev za študij na daljavo. Kako bi lahko potem tam ti študentje in študentke uspešno študirali?
- Za mnoge mlade študentski domovi predstavljajo edino varno mesto. Zaradi nasilja v družini, neurejenih družinskih razmer, nestrinjanja in drugih razlogov so mladi zapustili svoje družinsko okolje in se preselili v kraje, kjer študirajo. Siljenje mladih, da se vrnejo nazaj v neurejena družinska razmerja, je nesprejemljivo.
- Mladi morajo študijske obveznosti še vedno opravljati na fakultetah, a nimajo dostopa do študentskega doma. Mladi so nam sami poročali, da so se predavanja sicer preselila na splet, a da morajo v okviru študija še vedno opravljati obvezne vaje ali prakse, ki zahtevajo njihovo fizično prisotnost. To pomeni, da morajo ostati v krajih, kjer študirajo, a tam ne morejo prespati in bivati, saj nimajo dostopa do študentskega doma. Kako naj mladi torej opravljajo svoje študijske obveznosti, če ne morejo bivati tam, kjer študirajo?
- Siljenje mladih, da se vrnejo k svojim družinam, lahko poveča zdravstveno tveganje. Morda so njihovi bližnji že okuženi ali pa se bo tveganje za okužbo povečalo, saj bodo mladi spet živeli s svojimi starši in drugimi sorodniki, ki se lahko okužijo (npr. pri delu, v javnem prometu), in zaradi bivanja v istem gospodinjstvu okužbo lažje prenesli nanje. Prav tako jih morda veliko živi z rizičnimi skupinami, zato bi bilo še toliko bolj neodgovorno, da se med seboj mešajo.
- Za veliko mladih je bivanje, v mestih, kjer študirajo, nujno tudi zaradi dela, s katerim se preživljajo in si plačujejo stroške študija. Nedostopnost bivanja v krajih, kjer študirajo, mlade torej tudi sili v slabši ekonomski in socialni položaj.
- Odločitev vlade, da brez posvetovanja s pristojnimi organizacijami, ki delajo za dobrobit mladih (študentski domovi, študentski sveti stanovalcev študentskih domov, študentske organizacije, sindikat ipd.), zapre študentske domove, je nedopustna ter preprečuje dialog med predstavniki mladih in odločevalci.
- Obveščanje javnosti o samovoljnih odločitvah vlade je nespoštljivo in nekorektno do omenjenih družbenih skupin. Sprejemanje teh odločitev, ne da bi zraven ponudili druge primernejše rešitve in se ozrli na problematiko celostno, pripelje do tega, da so potrebe določenih skupin in generacij popolnoma ignorirane.
Kot že omenjeno: razumemo, da je zaradi trenutnih zaostrenih zdravstvenih razmer treba sprejemati nove odločitve in ukrepe. A ob tem ne moremo mimo dejstva, da bi morala vlada težave reševati bolj celostno in strokovno. Na omenjeno problematiko smo namreč opozarjali že spomladi. Že takrat so bile nesprejemljive poteze vlade, da zapre študentske domove. Niti takrat ni poiskala primernejših rešitev. In že takrat so obstajale napovedi, da bo jeseni sledil drugi val epidemije. V vmesnem času vlada in MIZŠ nista pripravila nobenih novih primernih ukrepov, ki bi bili namenjeni kakovostnemu študiranju in bivanju mladih. Prav tako se zdi, kot da vlada v vmesnem času ni pripravila nobenih primernih ukrepov za reševanje zapletenih zdravstvenih razmer, saj se soočamo s še slabšim stanjem kot spomladi, širjenje okužb se namreč nezadržno širi.
Zato toliko težje razumemo, zakaj je bila sprejeta taka odločitev, in sicer brez pravih premislekov ter mogočih alternativ.
Vlado in MIZŠ zato pozivamo, naj nemudoma pripravita ustrezne rešitve, s katerimi se bodo odgovorni lotili reševanja omenjene problematike. Samo oznanilo, da študentske domove zapirate, ne da bi se zavedali, da ima to ogromno negativnih posledic za življenje, študij, varnost ipd. študentk in študentov, ni primerna rešitev. Pozivamo vas, da skupaj z relevantnimi deležniki civilne družbe, ki predstavljajo mlade in študente, čimprej pripravite nabor primernih rešitev, s katerimi boste v obzir vzeli tako izbruh novega koronavirusa kot tudi potrebe študentk in študentov.
Ob tem vlado dodatno pozivamo, da se loti bolj proaktivnega in primernejšega reševanja zdravstvene krize, saj se ravno zaradi njene nestrokovnosti, neprimernih politik, ki smo ji bili priča v zadnjih sedmih mesecih, ter zaradi nepripravljenosti na trenutne razmere vsi soočamo z negativnimi posledicami.
Sindikat Mladi plus
