Kako dobro poznate storitve zavoda za zaposlovanje? Kakšne izkušnje imate z njim? Kaj veste o pravicah in dolžnostih brezposelnih? O čem govorimo, ko govorimo o različnih oblikah dela?
Na ta in druga vprašanja smo prejšnji teden iskali odgovore na Sindikatu Mladi plus, ko smo v Ljubljani pripravili posvetovanje z mladimi brezposelnimi. Brez skrbi, protikoronski zaščitni ukrepi so bili pri tem na mestu, dogodek pa organiziran kot del projekta Delam, nimam za burek, ki ga financira program Erasmus+ Mladi v akciji, in v okviru katerega raziskujemo ekonomski položaj študentov, dijakov, mladih brezposelnih ter mladih prekarnih delavk in delavcev.
Anketa
V sklopu istega projekta smo sicer letos že opravili posebno anketo med omenjenimi ciljnimi skupinami, v okviru katere so mladi odgovarjali na vprašanja o svojem stanovanjskem položaju, o svojih izdatkih in prihodkih ter o izkušnjah s kršitvami delovne zakonodaje.
Na ljubljanskem posvetovanju smo aktivistke in aktivisti Sindikata Mladi plus prisotnim najprej na kratko predstavili glavne zaključke ankete, povezane s strukturo mladih, prijavljenih na Zavodu RS zaposlovanje (ZRSZ), z zadovoljstvom z njihovimi storitvami, s poznavanjem pravic brezposelnih, z razlogi za brezposelnost in s tem, katero obliko dela bi mladi vzeli, če bi lahko poljubno izbirali. To pa je bilo tudi izhodišče za pogovor s skupino zbranih mladih brezposelnih o omenjenih vprašanjih.
Diskusija
Izkazalo se je, da so nekateri mladi nezadovoljni s svojimi svetovalci na ZRSZ, ki naj bi bili pogosto premalo aktivni in odzivni, medtem ko imajo nekateri boljše izkušnje s posebnimi zavodovimi svetovalci, ki so delali posebej z mladimi brezposelnimi. Kot eno od mogočih rešitev za boljše svetovalno delo so prisotni tako omenili večjo specializacijo svetovalcev za delo z različnimi skupinami mladih, tudi s tistimi marginalizirani, na primer s hendikepiranimi.
Eno od pomembnih vprašanj je bilo tudi, ali mladi dobivajo primerna vabila na razgovor za delovna mesta, torej tista, ki ustrezajo njihovi stopnji izobrazbe, poklicnemu profilu in podobno. Izkušnje prisotnih so pokazale, da so določene napotitve lahko res neustrezne in milo rečeno smešne (popolno nasprotje profilu iskalca zaposlitve), temu pa se je mogoče vsaj delno izogniti s podrobno, natančno razdelavo svojih poklicnih želja in preferenc ob prijavi na zavod za zaposlovanje.
Pravice in dolžnosti
Prisotni so nato z zanimanjem prisluhnili sklopu o pravicah in dolžnostih brezposelnih. Med prve spadajo upravičenost do osebnega svetovalca ter pomoči pri iskanju zaposlitve, denarno nadomestilo za primer brezposelnosti ter plačilo prispevkov za obvezna socialna zavarovanja iz denarnega nadomestila. Brezposelni, prijavljeni na ZRSZ, lahko pod določenimi pogoji dostopajo tudi do pravic, kot so denarna socialna pomoč, izredna denarna socialna pomoč in dodatek za delovno aktivnost. Dolžnosti brezposelnih pa so redno spremljanje objav prostih delovnih mest in pravočasno prijavljanje nanje, ustrezno odzivanje na vabila in na napotnice zavoda za zaposlovanje ter drugih izvajalcev ukrepov, vključevanje v ukrepe na trgu dela in podobno.
Diskusija se je nato bolj razživela pri vprašanju o razlogih mladih za brezposelnost oziroma pri ugotavljanju, kaj je neformalno znanje (prostovoljstvo, študijske izmenjave, različne športne, kulturne aktivnosti) in kako pomembne so raznolike neformalne veščin, ki jih imajo danes mladi ogromno, pri pisanju življenjepisa ter pri potegovanju za službo. Izkušnje zbranih so bile različne, strinjali pa so se, da je svoje neformalne kompetence v vsakem primeru treba poudariti, saj lahko prepričajo potencialnega delodajalca, ne glede na to, kako nenavadne – eden od udeležencev je denimo povedal, kako je pri potegovanju za službo v marketingu omenil, da je nekoč organiziral protest, in službo dobil – se morda zdijo na prvi pogled.
Sistemski, ne osebni problem
Nato je sledil še vpogled v različne oblike dela, ki jih poznamo v slovenskem svetu dela, s poudarkom na tem, katera delavcu prinaša (ali pa ne) različne delavske in socialne pravice.
Na koncu pa so prisotni razmišljali tudi o tem, česa bi si – poleg službe, seveda – še želeli od zavoda za zaposlovanje. Omenjali so boljše ukrepe aktivne politike zaposlovanja, potrebo po več praktičnih delovnih izkušnjah ter predvsem več informacij o različnih programih in ukrepih. Od ZRSZ pa si želijo tudi manj pritiska na brezposelni osebi, več pa na državi in njenih politikah zaposlovanja. Da ne bi bila brezposelnost več zgolj osebna težava posameznika oziroma posameznice.
