Vaše številke, naše zgodbe – Ob mednarodnem dnevu mladih opozarjamo na brezposelnost med mladimi

Ob letošnjem mednarodnem dnevu mladih, ki ga vsako leto obeležujemo 12. avgusta, na Sindikatu Mladi plus opozarjamo na brezposelnost med mladimi.

V zadnjih letih smo bili priča zmanjševanju stopnje brezposelnosti, tudi med mladimi. Ob razglasitvi epidemije novega koronavirusa in ustavitvi gospodarstva, prepovedi vseh javnih prireditev, ob zaprtju trgovin, gostinskih obratov ipd. pa so številni prekarni delavci in delavke ostali brez dela.

Mladi, ki so večinoma podvrženi negotovim oblikam dela, kot je delo za določen čas, honorarno delo prek avtorske ali podjemne pogodbe, študentsko delo, prisilno odpiranje samostojnih podjetij in podobno, so bili in ostajajo prve žrtve vsake krize, saj je delodajalcem najlažje prekiniti tovrstne pogodbe oziroma sodelovanje.

Tudi v tokratni krizi se je to pokazalo: mladi (ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše po Evropi) so bili med prvimi, ki so jih odpustili, jim so prekinili začasne oblike dela ali sodelovanje (prek študentske napotnice, avtorske in podjemne pogodbe ali espeja), in tudi ob vladnih ukrepih za pomoč prebivalstvu ter gospodarstvu jih veliko ni dobilo ustrezne finančne pomoči.

Zvišanje brezposelnosti je večje med mladimi

V Sloveniji živi nekaj več kot 310.000 oseb, starih med 15 in 29 let. Junija letos je bilo v evidenci Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) prijavljenih 18.077 mladih brezposelnih (v prej omenjeni starosti), kar predstavlja 19,9 odstotka vseh brezposelnih v Sloveniji.

Brezposelnost se je letos povečala med vsemi starostnimi skupinami, vendar precej drastično prav med mladimi. Med vsemi se je od junija 2019 do junija 2020 povečala za 26,3 odstotka, med mladimi pa kar za 43,7 odstotka.

Glavni razlog prijave mladih v evidenco brezposelnih je že leta iztek pogodbe za zaposlitev za določen čas, kar potrjuje naše ugotovitve, da mladi delajo v prekarnih oblikah dela in so med prvimi, ki izgubijo službo ali ostanejo brez podaljšanja pogodbe.

V prvem polletju letošnjega leta je brez zaposlitve ostalo 14.989 mladih (od tega kar 48,9 odstotka zaradi izteka zaposlitve za določen čas), v enakem obdobju lani in predlani pa 9869 in 10.944 mladih.

Aprila, ko so se začele kazati posledice ukrepov zoper epidemijo novega koronavirusa, je brez zaposlitve ostalo kar 1810 mladih, ki so delali po pogodbi o zaposlitvi za določen čas, kar pa je kar 112,4 odstotka več kot aprila lani. Junija je bilo zaradi izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas na ZRSZ prijavljenih 1119 mladih, kar je 69,3 odstotka več kot junija lani.

Mladi niso upravičeni do nadomestil

V starostni skupini od 15 do 29 let je junija letos nadomestilo za brezposelnost prejelo zgolj 18,6 odstotka oseb, med vsemi brezposelnimi pa je bilo do nadomestila upravičenih 31,6 odstotka upravičencev. Nizek delež mladih prejemnikov nadomestila lahko pripišemo dejstvu, da mladi kljub ugodnejšim pogojem za pridobitev denarnega nadomestila (pred nastankom brezposelnosti morajo biti zavarovani najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih) do njega zaradi kratke dobe opravljanja dela niso upravičeni, ali pa so iskalci prve zaposlitve. Denarno socialno pomoč sicer prejema 46,2 odstotka brezposelnih mladih.

Nevarnost dolgotrajne brezposelnosti med mladimi

Zaradi številnih mladih, ki so zaposlitev izgubili marca in aprila, je maja 2020 v primerjavi z enakim obdobjem lani naraslo število tistih, ki so na zavodu za zaposlovanje prijavljeni 2 meseca ali manj (točneje za 3714 oseb oziroma za 116,11 odstotka). Junija letos je bilo tistih, ki so brezposelni manj kot 2 meseca 82,13 odstotkov več kot junija lani.

Statistično gledano pri širši sliki o brezposelnih mladih številke sicer kažejo, da se je trajanje brezposelnosti med mladimi skrajšalo. Vendar pa je to samo zato, ker smo bili v zadnjih mesecih priča velikemu navala tistih, ki so se na novo prijavili na ZRSZ. Zaskrbljujoče je, da se zna v luči bližajoče se gospodarske krize velik del kratkotrajno brezposelnih preleviti v dolgotrajno brezposelne, saj gre za velik priliv, medtem ko hkrati ni odliva proti novim zaposlitvam.

Povprečno trajanje brezposelnosti mladih je trenutno 9,7 meseca in se bliža meji dolgotrajne brezposelnosti.

Odnos mladih do trga dela in zavoda za zaposlovanje

Na Sindikatu Mladi plus med mladimi izvajamo lastne ankete, s pomočjo katerih pridobivamo različne informacije. Podatki, ki smo jih na Sindikatu Mladi plus pridobili v raziskavi, izvedeni pred koronakrizo aprila 2020, kažejo da:

• si 75 odstotkov mladih brezposelnih želi pogodbo za nedoločen čas;
• 70 odstotkov mladih brezposelnih meni, da od ZRSZ dobijo vabila na razgovore za delovna mesta, ki ne ustrezajo njihovemu profilu;
• 62 odstotkov mladih brezposelnih na pozna ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ);
• 55 odstotkov mladih brezposelnih ni zadovoljnih s storitvami ZRSZ.

 

Evropski problem in vprašljive rešitve

Brezposelnost mladih ni samo slovenski problem, temveč je tudi težava širšega evropskega prostora. Ob zadnji gospodarski, finančni krizi je Evropska komisija vzpostavila shemo, poimenovano Jamstvo za mlade, s katero naj bi odgovorni naslovili problem brezposelnosti med mladimi.
Jamstvo za mlade je zaveza vseh držav članic, da mlajšim od 25 let (v Sloveniji je bila večina ukrepov namenjena mladim v starosti do 29. leta) zagotovijo kakovostno ponudbo za: zaposlitev, nadaljnje šolanje, vajeništvo ali pripravništvo oziroma delovno prakso, in sicer v štirih mesecih od dneva, ko postanejo brezposelni ali končajo formalno izobraževanje.

Vse države EU so se uvedbi jamstva za mlade zavezale s Priporočilom Sveta aprila 2013. Obstoječi okvir Jamstva za mlade se z letošnjim letom izteka in Evropska komisija je pripravila nov okvir podpore zaposlovanju mladih: Priporočilo Sveta: „Most do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade“, ki nadomešča Priporočilo Sveta z dne 22. aprila 2013.

Nujno je, da tudi na evropski ravni okrepimo politike zaposlovanja mladih, da odgovorni to prepoznajo kot prioriteto in tako politično kot finančno spodbudijo ukrepe za zaposlovanje mladih. Vendar pa morajo biti ti kakovostni ter mladim omogočiti varne, trajne in dostojne zaposlitve, ne pa zgolj gasiti požarov, ponujati kratkoročnih zaposlitev ter s tem poglabljati prekarnosti mladih, zaradi katere ti nimajo ekonomske stabilnosti in ustreznega dostopa do delavskih ter socialnih pravic.

Na Sindikatu Mladi plus in v okviru Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) smo se že odzvali na omenjena priporočila ter izpostavili predvsem naslednje ključne poudarke:

1. Pozitivno je, da se starostna skupina po vsej EU razširi na mlade do 29. leta.
2. Velik poudarek je namenjen temu, da shema doseže mlade, ki morda sploh niso prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, kar je prav tako pozitivno.
3. Dokument deluje strukturirano, saj so predvidene štiri faze (evidentiranje, doseg, priprava in ponudba), prav tako je poudarjen pomen prilagojenih ponudb, in sicer glede na različne ciljne skupine. Ukrepi namreč ne morejo biti enaki za tiste mlade, ki so morda osipniki in sploh niso dokončali izobraževanja, in za visoko izobražene mlade, ki lahk že imajo delovne izkušnje, a so delo izgubili zaradi koronakrize.
4. Pri tem je še vedno zanemarjen poudarek na spremljanju izhoda v zaposlitev, v smislu, kaj ukrepi prinesejo na dolgi rok. Sam dokument to opredeli kot problematično, a ne ponudi jasne rešitve za nastali problem. Pri tem se lahko ponovno vprašamo, ali ukrepi res zmanjšujejo brezposelnost mladih in naslavljajo sistemske probleme, ki jo povzročajo, ali pa zgolj navidezno, za krajši čas, zmanjšujejo uradne kazalce brezposelnosti?
5. Dokument govori o pomenu kakovosti ponudb, vendar ni nikjer jasno opredeljeno, kaj se šteje za kakovostno ponudbo, obenem pa tudi ni jasno določenih kazalnikov za to. Kakovost je omenjena pri sklicevanju na okvir kakovosti za pripravništvo ter na evropski okvir za kakovostno in učinkovito vajeništvo. Pri tem gre za instrumente, ki so stari več let in niso zavezujoči, niso implementirani v vseh državah in ki v resnici ne zagotavljajo kakovostne ponudbe, saj niso zagotovljeni vsi kakovostni standardi za dostojno delo. Priporočila sveta tako omenjajo kakovost, vendar nikjer jasno ne opredeljujejo, kaj ti kriteriji kakovosti pomenijo. Potrebujemo torej močnejši in zavezujoč instrument za določitev kakovosti pripravništva, vajeništva in, še pomembneje, ponudb za zaposlitev. Predlagamo, da se dokument v tem oziru dopolni (spodaj bolj razdelano).
6. Nekoliko spremenjeno je bilo tudi samo ime, kar pomeni, da se dokument zdaj imenuje Most do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade. To pomeni, da je poudarek na prehodu med šolo in delovnim mestom. Ne gre za poudarek na kakovostnih zaposlitvah, kar v dokumentu manjka in kar bi moral biti primarni fokus Jamstva za mlade, to pa je vstop na trg dela in zagotavljanje dostojnega dela za mlade.
7. Največji problem obstoječega Jamstva za mlade je bila ravno pomanjkljiva kakovost ponudb. Zato je shema tudi povzročila povečanje prekarnosti med mladimi. Obenem so tudi obstoječa priporočila bolj usmerjena h kratkoročnim rešitvam: začasnim zaposlitvam, delu s skrajšanim delovnim časom, celo espeizaciji.

Organizacije, ki se ukvarjamo s zaposlovanjem mladih, smo na pobudo ministrstva za delo že poslale svoje komentarje o omenjenih priporočilih, zato upamo, da bo vlada naše pripombe upoštevala. Vlada mora namreč v naslednjih tednih poslati svoje komentarje, nato pa bo v okviru Evropskega sveta imela priložnost izboljšati obstoječi okvir. Potem bo sledila priprava nacionalnih izvedbenih načrtov, pri katerih želimo sodelovati tudi organizacije, ki se ukvarjamo z mladimi.

Na  Sindikatu Mladi plus vseskozi opozarjamo na problem brezposelnosti in prekarnosti mladih. Omenjena koncepta sta izjemno prepletena, v praksi pa mlade potiskata na rob družbe, v socialno izključenost, ogrožata njihovo duševno zdravje, utrjujeta njihovo ekonomsko odvisnost od drugih in jim preprečujeta razvoj lastnih potencialov.
Na našem sindikatu združujemo prav te mlade in jim poskušamo pomagati, jih opolnomočiti in povezati v skupen boj, v okviru katerega se borimo za dostojno delo.  Pri tem upoštevamo potrebe, želje in predloge samih mladih. Tako bomo septembra začeli izvajati posvetovanja z mladimi brezposelnimi, prvo pa bo 3. 9. ob 13:00 potekalo v Ljubljani v Domu sindikatov, nato pa še drugod po Sloveniji.

Prav tako bomo začeli s kampanjo, poimenovano Čas je za dostojne zaposlitve!, s katero bomo nagovorili odločevalce in jih pozvali k oblikovanju kakovostne zaposlovalne politike za mlade.

Ob današnjem dnevu pa predvsem izpostavljamo, da se za statističnimi podatki in številkami skrivajo zgodbe posameznic in posameznikov (spodaj), mladih, ki to brezposelnost občutijo na lastni koži, se srečujejo z različnimi izzivi, ki jih včasih uspešno, drugič manj uspešno rešujejo. Razumevanje problematike in realnega položaja ljudi naj služi kot podlaga za oblikovanje primernih ukrepov, ki naj pomagajo mladim do dostojnih zaposlitev.

Ne spreglejte:

Vaše številke, naše zgodbe – Izkušnje brezposelnih mladih iz prve roke