Na Sindikatu Mladi plus smo se odzvali na predlagani »protikorona paket«, ki ga je pripravila vlada. Predvsem smo kritični do tega, da vlada še vedno ni prisluhnila vsem našim pobudam in da je spregledala težave mladih ter prekark in prekarcev.
V nadaljevanju objavljamo povzetek naših opozoril in priporočil za spremembe zakona:
34. člen
Predlagamo, da se zakon dopolni tako, da bodo ukrepi, predvideni za samozaposlene, in postopek njihovega uveljavljanja v uporabi tudi za dijake in študente, ki delo opravljajo na podlagi izdanih študentskih napotnic, ter za delavke in delavce, ki opravljajo delo na podlagi pogodb civilnega prava (avtorske in podjemne pogodbe). Slednji so povsem prezrti, predviden enkratni znesek za študente pa za tiste študentke in študente, ki so delali, ni ustrezen. V sorazmernem deležu naj velja tudi za popoldanske samostojne podjetnike in tiste, ki delajo na podlagi vrednotnic pri osebnem dopolnilnem delu.
Ukrepi naj torej veljajo za VSE DELAVKE IN DELAVCE, torej ne samo za redno zaposlene in samozaposlene, temveč tudi za prekarne delavke in delavce. To so:
- dijakinje in dijaki, študentke in študenti, ki delajo prek študentske napotnice,
- delavke in delavce, ki delajo prek pogodb civilnega prava (avtorska in podjemna pogodba).
Tudi njim je treba zagotoviti pomoč, kot je ta trenutno namenjena samozaposlenim, tudi njih moramo opredeliti kot delavke in delavce, zato ne moremo pristati na dodatne delitve ljudi samo na podlagi tega v kateri obliki dela je nekdo delal. Vsi so utrpeli izpad prihodkov in vse je treba obravnavati enako, ne pa ustvarjati dodatne razlike.
Razširitev upravičenih oseb naj bo nato uporabljena tudi pri drugih relevantnih členih (npr. v 38. členu, ki je povezan z oprostitvijo plačila prispevkov in podobno).
34. člen
Ti ukrepi naj bodo na voljo tudi vsem, ki imajo popoldanske s. p.-je, in sicer v sorazmernem deležu. Tudi popoldanski samostojni podjetniki morajo namreč plačevati del prispevkov in dohodnino.
35. in 37. člen
Pri kriterijih za upravičence je zakon precej strog, kar pomeni, da so kriteriji zelo napačno postavljeni.
Zakon predvideva primerjanje izgube samo s februarjem 2020, kar je popolnoma nereprezentativno. Ne smemo gledati samo primerjavo s prejšnjim mesecem, ampak mora biti upoštevanih več kazalnikov (morda bi bila na mestu primerjava z obdobjem januar-maj 2019).
Samozaposleni, honorarci, prekarci imajo namreč različne prilive: ni nujno, da delajo čisto vsak mesec in da vsak mesec dobijo točno določene prihodke. Nekateri imajo npr. več večjih projektov na leto in si s tem pokrijejo vse leto ali pa delajo projektno in so denimo februarja 2020 delali, ampak še niso izstavili računa, zato se šteje, kot da omenjenega meseca niso dobili nič prihodkov.
Pogoj za upravičenost v obliki tako omejujočega kazalnika bi bil nepravičen, z njim pa ne bi rešili realnih razmer, v katerih se znajdejo prekarke in prekarci. Omenjeni pač ne dobijo nujno honorarja vsak mesec, ampak ga lahko prejemajo zelo različno.
46. člen
Dijake in vajence, ki morajo opravljati praktična usposabljanja, naj se oprosti dela in tako zavaruje njihovo zdravje, vseeno pa naj se jim praktična usposabljanja prizna kot opravljena.
Drugi odst. 46. člena naj se nadomesti z naslednjim besedilom: »Dijakom in vajencem, ki opravljajo oziroma bi morali v času epidemije opraviti praktična usposabljanja, se le-ta prekine in se jih šteje za opravljena.« Z vidika varstva zdravja dijakov in vajencev je nujno sprejeti tovrstno določilo, s katerim bomo preprečili, da bi mladi v času epidemije novega koronavirusa delaliin s tem ogrožali svoje zdravje.
47. člen
Predlagamo, da se v 47. členu doda naslednja dva odstavka:
- Študentje in študentke so za čas epidemije upravičeni do 100-odstotnega opravičila plačevanja stanarine in drugih stroškov v študentskih zavodih.Nujno jih je oprostiti plačevanja vseh stroškov, saj je znesek za študentske domove sestavljen iz različnih stroškov (voda, elektrika itd.) in stanarine (najem sobe).
Veliko mladih se je moralo izseliti iz študentskih domov, zato jim ti trenutno ne zagotavljajo storitev in nepravično bi bilo, da bi morali mladi zanje plačati. Po vzoru vrtcev in šol, ki v tem času ne bodo zaračunavale svojih storitev, naj odgovorni odpišejo stroške tudi za primer študentskih domov.
- Fakultete, univerze in vlada naj odpišejo dolgove VSEM študentom in študentkam, ki se izobražujejo prek izrednega študija, prav tako pa naj jim do konca študijskega leta ne zaračunavajo stroškov izpitov, zagovorov in drugih obveznosti, ki prinašajo finančno breme.
Tako študentke in študenti kot njihove družine bodo utrpeli upad dohodkov, zato bodo težje plačevali različne stroške. Izobraževanje tako ne sme postati (še bolj) nedostopno. Pozivamo vlado in fakultete, da v tem primeru solidarnostno prevzamejo stroške, povezane s študijem.
58. člen (enkratni solidarnostni dodatek za druge ranljive skupine oseb)
DODATEK v višini 150 evrov za študente mora veljati tudi za IZREDNE študente in študentke. Prav oni imajo največ stroškov z izobraževanjem. Ta dodatek naj bo namenjen vsem študentom – tako tistim, ki študirajo v Sloveniji, kot tistim, ki so na študiju v tujini.
Poleg tega dodatka (ki ga dobijo vsi) morajo biti študentje, ki so delali prek študentske napotnice, upravičeni tudi do univerzalnega mesečnega dohodka (glej zgoraj).
DODATNO je treba opredeliti tudi DODATEK ZA ŠTUDENTSKE/ MLADE DRUŽINE. Te niso nikjer opredeljene kot ranljive skupine, a glede na trenutne okoliščine zagotovo so. Njim je treba nameniti dodaten dodatek (ob vseh obstoječih), s katerim bi obvarovali njihov ekonomski in socialni status.
