Objavljamo naš odziv na predlagani vladni protikorona paket oziroma na paket smernic ter ukrepov za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu.
Na Sindikatu Mladi plus smo veseli, da je vlada končno upoštevala tudi nekatere naše predloge in se bolj celostno lotila reševanja izjemno pereče problematike, ki se tiče vseh delavk in delavcev. Pri tem ponovno poudarjamo, da mora biti namen kakršnihkoli »protikorona« ukrepov zagotavljanje in ohranitev delovnih mest ter vzpostavitev pravičnih nadomestil za vse, ki se soočajo z upadom prihodkov.
Vseeno pa na podlagi vladine novinarske konference, ki je potekala v torek, 24. marca, nismo zaznali posebej usmerjenih ukrepov, s pomočjo katerih bi odgovorni naslovili položaj čisto VSEH delavk in delavcev, zato se zdi, da prav mladi ponovno ostajamo pozabljena generacija, ki bo nosila največje breme krize ob izbruhu novega koronavirusa.
Zato na Sindikatu Mladi plus predlagamo, da:
- Pristojni zagotovijo univerzalni mesečni prihodek v višini najmanj 80 odstotkov neto minimalne plače za čisto VSE delavke in delavce.
Vladin predlog namenjen samozaposlenim, ki predvideva, da ti dobijo 70 neto odstotkov minimalne plače, torej zavračamo in predlagamo, da se omenjeni odstotek zviša na 80.
80 odstotkov plače (ki je lahko tudi minimalna plača) bodo dobile tudi delavke in delavci, ki so na čakanju na delo doma ali ne morejo priti na delo (zaradi višje sile, varstva otrok, ustavljenega javnega prevoza itd.). Zato je edino pravično, da enak znesek zagotovimo tudi samozaposlenim in drugim prekarnim delavkam in delavem.
Na Sindikatu Mladi plus ne pristajamo na delitve med delavkami in delavci in na dodatno razslojevanje.
- Ukrepi naj veljajo za VSE DELAVKE IN DELAVCE, torej ne samo za redno zaposlene in samozaposlene, temveč tudi za prekarne delavke in delavce. To so: dijakinje in dijaki, študentke in študenti, ki delajo prek študentske napotnice, ter delavke in delavce, ki delajo prek pogodb civilnega prava (avtorska in podjemna pogodba).
Tudi njim je treba zagotoviti pomoč, kot je trenutno namenjena samozaposlenim.
- Za čisto VSE delavke in delavce, ki so se zaradi epidemije novega koronavirusa in njenega negativnega vpliva na trg dela znašli v še posebej težkem položaju ter utrpeli izpad prihodkov, predlagamo izredne ukrepe, in sicer: Do izredne pomoči naj bodo upravičene vsi delavci in delavke (tudi prekarni), ki s posebno izjavo prek elektronske aplikacije razglasijo prizadetost oziroma upad dohodkov. Izjava naj bo javno dostopna. Če bo pozneje ugotovljeno, da je izjava vsebovala neresnične podatke, naj pomoč vrnejo. V mehanizem sporočanja prizadetosti pa naj bodo vključene evidence študentskega servisa (izdaja napotnic), finančne uprave in evidence drugih organov.
- Prekarni delavci in delavke, ki zaradi izbruha novega koronavirusa ne morejo opravljati svoje dejavnosti ali pa jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, naj bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 80 odstotkov neto minimalne plače.
- Prizadetim prekarnim delavkam in delavcem naj se v obdobju prizadetosti odpiše prispevke. Prispevke za zdravstveno in pokojninsko blagajno naj zanje nakaže država, pravice zavarovancev in prihodki blagajn pa naj bodo ohranjeni. Višina prispevkov za krizno leto naj bo določena na podlagi izkazanega dobička po zaključku leta.
- Do odmere dohodnine za leto 2020 naj bo odloženo tudi plačilo akontacije dohodnine.
Tako kot redno zaposleni in samozaposleni je tudi omenjena skupina delavk in delavcev deležna izgube prihodkov, kar jih postavlja v negotov položaj. Zato mora vlada poskrbeti za čisto VSE delavke in delavce, pri tem pa mora biti edini kriterij prav omenjena izguba prihodka, ne pa oblika dela, prek katere prizadeti delajo.
Vlade so v preteklosti ignorirale vseprisotno problematiko prekarnosti, medtem ko se je v teh zaostrenih družbenih in gospodarskih razmerah ponovno izkazalo, da so najbolj ranljive prav delavke in delavci, ki niso v rednem delovnem razmerju. Ni mogoče več mimo dejstva, da je trg dela v Sloveniji segmentiran in da imajo delavke in delavci, ki delajo v različnih oblikah dela, tudi različne pravice. Ob izbruhu novega koronavirusa je čas, da poskušamo popraviti napake iz preteklosti ter čisto VSEM delavkam in delavcev ponudimo pomoč in zaščito. Prekarne oblike dela so namreč najbolj razširjene prav med mladimi in če se ne bomo ukvarjali tudi z njimi, bo politika ponovno spregledala težave mlade generacije.
- Ukrepe naj odgovorni razširijo tudi na NEVLADNI SEKTOR in naj veljajo za vse organizacije civilne družbe, društva, zavode in druge neprofitne organizacije.
Tudi te se namreč srečujejo z oteženimi razmerami za delo in poslovanje, tudi med njimi so delavke in delavci, ki so poslani na čakanje na delo doma, ki ne morejo dostopati do dela ali pa so kako drugače prizadeti. Civilna družba in njene organizacije predstavljajo temelj demokracije in soustvarjajo prostor, v katerem se lahko razvijajo šport, kultura, prostovoljstvo, humanitarne dejavnosti, mladinsko delo, socialne storitve in podobno.
Omenjeni sektor je že tako ali tako oslabljen, srečuje se s kadrovskim in finančnim primanjkljajem, zato ne smemo dopustiti, da bi izbruh virusa še bolj prizadel njegove dejavnosti, ki so ključne za razvoj številnih raznolikih področij.
- Za mlade naj bodo vzpostavljeni primerni ukrepi, povezani z njihovim socialnim in ekonomskim položajem, kot so npr.:
- oprostilo plačila stroškov bivanja v študentskih domovih. Veliko mladih se je moralo izseliti iz študentskih domov, zato jim ti trenutno ne zagotavljajo storitev in nepravično bi bilo, da bi mladi morali zanje plačati. Po vzoru vrtcev in šol, ki v tem času ne bodo zaračunavale svojih storitev, naj odgovorni odpišejo stroške tudi za primer študentskih domov,
- vsem šolajočim mladim naj bo omogočeno nadaljevanje izobraževanja, obenem pa naj jim pristojni jasno povedo, kako bo trenutna kriza okoli epidemije novega koronavirusa vplivala na njihove izobraževalne obveznosti in roke. Po potrebi naj določene roke prestavijo ali podaljšajo (npr. roke za oddajo zaključnih nalog, zagovorov in podobno). Izobraževalni proces naj bo prilagojen trenutnim razmeram, obenem pa naj bodo njegovi mehanizmi čim bolj vključujoči,
- fakultete, univerze in vlada naj odpišejo dolgove VSEM študentom in študentkam, ki se izobražujejo prek izrednega študija, prav tako pa naj jim do konca študijskega leta ne zaračunavajo stroškov izpitov, zagovorov in drugih obveznosti, ki prinašajo finančno breme. Tako študentke in študenti kot njihove družine bodo utrpeli upad dohodkov, zato bodo težje plačevali različne stroške. Izobraževanje tako ne sme postati (še bolj) nedostopno. Pozivamo vlado in fakultete, da v tem primeru solidarnostno prevzamejo stroške, povezane s študijem, – vlada naj apelira na župane slovenskih občin, naj se slednje odpovedo pobiranju najemnin za poslovne prostore, ki jih uporabljajo uporabniki, katerih dohodek je zaradi izbruha novega koronavirusa ogrožen,
- v trenutnem paketu vladnih ukrepov pogrešamo še predloge za reševanje stanovanjske problematike, ki se bo za mnoge ob tej krizi samo še poglobila. Najemodajalci bodo kljub izpadu oziroma nižanju prihodkov najemojemalcev vsak mesec še vedno zahtevali plačilo najemnine, ki pa jo bodo slednji v tem času težje poravnali. Nujno je, da se odgovorni v prihodnje lotijo tudi te problematike in poskrbijo, da zaradi epidemije ljudje ne bodo ostajali brez strehe nad glavo.
Ob našem odzivu na vladne predloge vabimo tudi vse mlade, da nam posredujete svoje ideje, potrebe, predloge ukrepov … Smo namreč vključujoča in demokratična organizacija, ki temelji prav na organiziranju in zastopanju delavk ter delavcev, zato želimo predloge oblikovati tako, da bo slišan in upoštevan tudi vaš glas. Pošljite nam svoje predloge na info@mladiplus.si ali na naš Facebook oziroma Instagram profil.
Kaj dodatnega, da lahko skupaj prebrodimo to krizo in zagotovimo dostojno življenje za vse, še predlagaš ti? Sporoči nam do jutri, 26. marca, do 15. ure. Končne predloge bomo posredovali vladi. Pridruži se nam v boju za izboljšanje položaja mladih!
