Leto je naokoli in s tem tudi 8. marec, mednarodni dan žensk. Gre za dan, ko so v ospredju ženske in ko tudi javnost več pozornosti posveti temam, povezanim z enakopravnostjo ter enakostjo spolov in s pravicami žensk. Objavljamo naš letošnji zapis ob 8. marcu.
Z nastopom nove-stare vlade so hudobna bajeslovna bitja znova državni sovražnik številka ena, pred njimi morajo kleni fantje slovenskega naroda varovati meje, pridna dekleta pa rojevati naraščaj, ki bo, kot svarijo, blagodejno vplival na največji problem Republike Slovenije – demografijo. Delovne ženske naj bi bolj kot vse večja prekarizacija (prispevki za socialno varnost samozaposlenih so se ta teden ponovno zvišali) skrbelo prihajajoče spolno nasilje drugače versko pripadnih, čeprav je že dolgo znano, da več kot polovico prijavljenih spolnih zlorab, storjenih nad ženskami, zakrivijo moški, ki so z njimi v partnerskem ali sorodstvenem razmerju. Se pravi, v našo kulturo popolnoma integrirane osebe. Slovenijo je prejšnji teden šokirala še novica o virusu, ki mu je uspelo prestopiti državne meje. Bolj ko so razmere v družbi jalove in bolj ko je slika brezizhodna, bolj smo dovzetni_e za raznorazna mitska izročila.
Roland Barthes, utemeljitelj strukturalne semiologije ali preprosto eden ključnih teoretikov 20. stoletja, je v svojem pisanju o mitologiji ugotovil da mit nima vsebinskih meja in, da je lahko pravzaprav vse mit, da je »funkcija mita izprazniti realnost«. Realnost, ki se izraža v jeziku, v komunikaciji, v vsakodnevnem življenju, ki za večino žensk tvori delovno in še vedno enocelično družinsko okolje. Ki je, da bi obstala, zavita v mite. In urbani miti o politični, ekonomski in socialni svobodi žensk se danes, v času rekonstrukcije patriarhalne družbe, negotovosti in iskanju instant psiholoških zadovoljitev širijo hitro, hitreje kot virusi. Tudi številčnejši so. V lokalnem okolju ali na Slovenskem jih je o delavskih pravicah žensk, o enakem plačilu za enako delo vseh spolov ter o nasilju nad ženskami in drugimi ranljivimi skupinami več kot nešteto. Ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk se bomo zato obregnile ob le nekaj najbolj pogostih, že dobro znanih, a še venomer neprežvečenih, vračajočih se kot bumerang ter jim nastavile ogledalo.
- Ženske imajo enake karierne in zaposlitvene možnosti kot moški
Ženske so diskriminirane že pri samem vstopu na trg dela, saj v kapitalistični družbi delodajalci iščejo najbolj podložne delavce in delavke, ki bodo za mezdo naredili vse. Zato se tiho izogibajo zaposlovanju žensk, ker predpostavljajo, da bi ženske prednost dajale še čemu drugemu – npr. ustvarjanju družine ter skrbi za družinsko in zasebno življenje. To pa je v današnjih razmerah na trgu dela prepoznano kot šibkost, ogrožanje produktivnosti gospodarstva in na splošno škodljivo. Pri hierarhiji zaposlovanja so ženske podvržene t. i. učinku steklenega stropa, ki metaforično predstavlja nevidne in neformalne ovire, s katerimi se ženske soočamo. Stekleni strop je posledica moške prevlade na vodilnih položajih, stereotipov o ženskah, ki so globoko zakoreninjeni, in diskriminacije, ki ženske postavlja v podrejen položaj. Manj možnosti napredovanja kot moški kolegi imamo ženske tudi zaradi odsotnosti v neformalnem druženju in organiziranju moških, kjer se sklepajo neuradne in netransparentne kadrovske kupčije. Po več nedavnih raziskavah sodeč so ženske kot razlog za nenapredovanje izpostavile breme, ki jim ga nalaga gospodinjsko ali neplačano delo in ne dejavnik nižje izobrazbe ali pomanjkanje delovnih izkušenj. Po podatkih zavoda za zaposlovanje imajo ženske v Sloveniji v povprečju višjo izobrazbo, vendar so pogosteje brezposelne.
- Ženske so na trgu dela za enako delo plačane enako kot moški
Formalno ženske za enako delo na primerljivih delovnih mestih ter ob enaki izobrazbi in letih izkušenj v Sloveniji niso manj plačane od svojih moških kolegov. A kljub temu imamo še vedno prisotno spolno plačno vrzel, ki je posledica obremenjenosti žensk z neplačanim gospodinjskim in skrbstvenim delom. Na trgu dela še vedno poteka diskriminacija pri plačilu in nagrajevanju delovne uspešnosti ter pri napredovanjih, obstaja pa tudi večja verjetnost zaposlovanja žensk v okviru negotovih oblik dela. Pri ženskah se pojavlja tudi večja izpostavljenost spolnemu nasilju ali nadlegovanju. Prav tako je še zmeraj normalizirana horizontalna poklicna segregacija (prevladovanje tendence, da se moški in ženske zaposlujejo v različnih poklicih) in vertikalna poklicna segregacija (moški in ženske se znotraj istega poklica zaposlujejo izrazito neenakomerno).
- Gospodinjska in skrbstvena opravila danes moški in ženske opravljajo v enakovredni meri
Po zadnjih podatkih instrumenta Gender Equality Index iz leta 2017 v Sloveniji vsakodnevno kuha in opravlja gospodinjska opravila 81,0 odstotkov žensk in le 27,5 odstotka moških. Izračuni o opravljanju gospodinjskega dela, ki so jih leta 2017 objavili na Mirovnem inštitutu pričajo, da skoraj polovica moških (46,6 odstotka) gospodinjskemu delu nameni med eno in devetimi urami na teden, medtem ko največji delež žensk (29,1 odstotka) gospodinjskemu delu nameni od 10 do 19 ur na teden, podoben delež (27,3 odstotka) pa omenjenemu delu tedensko nameni od 20 do 29 ur. Raziskava slovenskega javnega mnenja kaže tudi, da ženske v povprečju za skrbstveno delo na tedenski bazi porabijo enkrat več časa kot moški.
- Nasilje nad ženskami je na današnjih delovnih mestih redkost
Po pričevanjih strokovnjakov je v vseh družbenih sferah spolnega nasilja nad ženskami mnogo več, kot kaže statistika. Nasilje na delovnem mestu najpogosteje doživljajo zaposlene v storitvenem in gostinskem sektorju. Pri tem je mobing, ki je vse bolj pereča oblika nasilja na delovnem mestu, hkrati ena najtežje dokazljivih oblik kršitve delovne zakonodaje.
- Nasilje nad ženskami je pogostejše v delavskih ali socio-ekonomsko deprivilegiranih družinah/okoljih
Nasilje nad ženskami se dogaja v vseh družbenih razredih in ni dokazano povezano z revščino, s stopnjo izobrazbe, z nacionalnostjo in drugimi družbenimi, kulturnimi ali osebnimi okoliščinami. Zlorabo alkohola ali drog lahko razumemo kot dejavnik tveganja, ne pa kot vzrok. Po evropski statistiki so v 95 odstotkih moški nasilni do žensk in večino nasilja nad ženskami povzročijo moški, ki jih ženske dobro poznajo. Gre za družinske člane sorodnike, prijatelje, torej tudi za sodelavce in nadrejene.
Delimo tudi priročnik za ravnanje v primerih spolnega nasilja na delovnem mestu, ki so ga pripravile naše soborke iz študentskega društva Iskra , dostopen pa je tukaj.
Zgornje bumerange mnoge in mnogi pogosto zaznavajo kot zdravorazumske trditve in ne kot predsodke, ki izhajajo iz starih mitov in porajajo nove. Vsebina puhlic, ki na na prvi pogled ne delujejo nevarno, mnogi se ob njih celo zabavajo, v družbeno tkivo prinaša sovraštvo. Eden od krovnih mitov, na katerem stojijo sodobne seksistične mitske parole, je boječe prepričanje, da je borba za enakopravnost žensk oziroma borba za enakopravnost spolov gonja proti moškemu spolu. Da si vse in vsi, ki si prizadevamo za družbeno pravičnost, želimo podrediti osebe, ki so biološko prepoznani kot moški. Vsakodnevno lahko slišimo prestrašene krike nepoučenih, ki so prepričani, da so feministke nujno osebe ženskega spola, ki želijo moškim vzeti vse pravice in da borke za pravice žensk ne priznavajo obstoja oziroma identitete moških. Ob 8. marcu zato poudarjamo, da obstaja več šol, vej in usmeritev feminizma, osebno se nismo še srečali s takšno, ki bi moške želela reducirati na semensko banko – če se bomo, tako prakso takoj obsodimo. Vsakega, ki ga ob besedi feminizem še vedno spreletava srh ali misel na kirurško kastracijo, pa lahko pomirimo tudi, da se vse borke in borci za enakopravnost spolov ne deklarirajo vselej kot feminstke in feministi, ampak kot borke in borci za pravičnejšo družbo. Po naših izkušnjah, po pisanju modrejših od nas, po statističnih kazalcih in po zapuščini 2000 let (še) trajajočega patriarhata pa tudi zagotavljamo, da bodo dostojno delo, dostojno plačilo ter širše bivanje v nenasilni in egalitarni družbi veliko bolj verjetni, če bomo delavci in delavke ne glede na spol, spolno identiteto ali spolno orientacijo ozavestili, da drug drugemu nismo konkurenca. »Konkurenco« je ustvaril mit, mit je ustvarila želja po dobičku. In vsi vemo, kdo je ustvaril in še ustvarja dobiček.
Naj živi 8. marec, dan delovnih žensk!
P. S.: Pridružite se nam tudi v nedeljo na Kongresnem trgu v Ljubljani!
