V teh dneh smo na Sindikatu Mladi plus prejeli javno pismo študentk in študentov babištva, ki študirajo na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, in opozarjajo na kršitve, ki se v času njihove obvezne prakse vsakodnevno dogajajo. Avtorji in avtorice pisma se poimensko niso izpostavili, zato jih prosim, naj se javijo na info@mladiplus.si. Kot sindikat dijakov, študentov, mladih brezposelnih ter mladih prekarnih delavk in delavcev jim bomo z veseljem pomagali pri sistemskem urejanju njihovega položaja. Za primerno ukrepanje pa potrebujemo globlji vpogled v razmere, saj lahko le tako najdemo ustrezne rešitve za težave. Vsem prizadetim bomo zagotovili tudi popolno anonimnost.
Pismo v celoti objavljamo v nadaljevanju.
Obsojamo kršenje kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstevni negi
Praksa je v državno reguliranih poklicih, kamor spada tudi področje zdravstva, opredeljena kot del izobraževalnega procesa. To pomeni, da dijaki in študentje za svoje delo niso plačani, razen v primerih, ko tako določa kolektivna pogodba dejavnosti. Za področje babištva velja kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi, ki v svojem 63. členu določa pravice dijakov in študentov na praksi.
Glede na vsebino omenjenega člena imajo praktikanti pravico do seznanitve z nevarnostmi, povezanimi z delom, ki ga bodo opravljali, ter do ustreznih zaščitnih sredstev, zavarovanja za primer nesreče pri delu oziroma poklicne bolezni, prehrane med delom in povračila za prevoz na delo.
Študentje in študentke v pismu opozarjajo na kršenje zgoraj omenjenih pravic, še posebej pa izpostavljajo kršenje pravice do odmora in počitka. Zaradi narave dela in neusklajenosti obvezne prakse s študijskimi obveznostmi med opravljanjem prakse velikokrat nimajo zagotovljenega dnevnega počitka, in sicer v zakonsko določenem obsegu. Prav tako pogostokrat ne morejo koristiti pravice do odmora.
Študentje na praksi neplačana delovna sila
Kolektivna pogodba ne predvideva plačila za opravljanje prakse. Študentje torej delo opravljajo zastonj oziroma zanj ne prejmejo plačila. Kot navajajo v pismu, je za program letno razpisanih med 20 in 30 študijskih mest, kar pomeni, da praktikanti lahko celo nadomeščajo redno zaposlene. Študentje si želijo izboljšanje razmer in spremembo zakonodaje, ki bi status praktikantov približala na raven vajencev. Ti so med časom opravljanja vajeništva pri delodajalcu deležni povračila stroškov za prehrano in prevoz, nadomestila za terensko delo, vsak mesec pa jim pripada tudi zakonsko določena minimalna mesečna nagrada.
Na Sindikatu Mladi plus že več let opozarjamo na negativne posledice neplačane prakse in tudi tokrat pristojna ministrstva pozivamo k takojšnji ureditvi statusa dijakov in študentov na praksi. Kot smo že večkrat poudarili, ne podpiramo neplačanega dela, in sicer niti ko gre za opravljanje prakse.
Vse izobraževalne ustanove, ki spodbujajo praktično usposabljanje, morajo zagotavljati kakovostne programe tako z vidika vsebine oziroma prakse kot tudi z vidika dostojnega plačila za delo, ki ga mladi opravljajo v teh obliki.
Neusklajenost študijskega programa s praktičnim poukom
Študentje in študentke babištva se zavedajo, da je edina mogoča pot do strokovne izobrazbe zadostna količina praktičnega usposabljanja, ki pa bi morala biti usklajena s študijskimi obveznostmi. Kot navajajo v pismu, študentje in študentke pogostokrat iz predavanj ali vaj na fakulteti odidejo na prakso v porodnišnico oziroma obratno. Nemalokrat pa se jim zgodi tudi, da se jim predavanja prekrivajo. Zdravstveno fakulteto zato pozivajo, da delo organizira tako, da bodo študentje in študentke med dvema dnevoma lahko koristili pravico do počitka, ki po zakonu o delovnih razmerjih med dvema delovnima dnevoma znaša 12 ur, obenem pa bodo med samimi obveznostmi imeli čas za topel obrok.
Zahtevi po ureditvi in uskladitvi prakse s študijskimi obveznostmi se pridružuje tudi Sindikat Mladi plus, ki prizadevanja avtorjev in avtoric pisma v celoti podpira. Obenem vse pristojne pozivamo tudi k ureditvi praks v javnem sektorju, saj mora biti vsako delo tudi dostojno plačano.
Ponovno na sestanek vabimo vse študentke in študente, ki so opozorili na omenjeno problematiko, z namenom, da skupaj oblikujemo primerne rešitve in jih predstavimo pristojnim. Sindikat Mladi plus lahko zagotovi anonimnost in v imenu omenjene skupine zastopa njena stališča.
Kontaktirate nas lahko na info@mladiplus.si ali prek telefona na 01 434 12 67.
Javno pismo študentk in študentov babištva je dostopno tudi tukaj.
