Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) sporoča, da je interesna skupina delojemalcev – iz vrst ZSSS jo sestavljajo Oskar Komac, Lidija Jerkič (vodja) in Ladislav Rožič – pri Državnem svetu Republike Slovenije na 26. seji, ki je potekala danes, sprejela sklep, da državnemu svetu, ki bo zasedal jutri, 5. novembra, v Domu sindikatov v Ljubljani, predlaga odložilni veto na novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ukinja dodatek za delovno aktivnost.
Objavljamo nekaj odlomkov iz predloga odložilnega veta:
“Ukinitev dodatka za delovno aktivnost bo prizadela tiste posameznike, posameznice in družine, ki že sedaj živijo na robu ali pod pragom tveganja revščine. Med njimi je veliko dolgotrajno brezposelnih, ki so popolnoma odvisni od prejemkov iz naslova denarne socialne pomoči.
Sprememba pa ne bo prizadela zgolj brezposelnih, temveč tudi tiste zaposlene, ki imajo tako nizke plače, da z njimi ne morejo preživeti; takih prejemnikov je kar 5.271. Podatki kažejo, da bi z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost brez denarne socialne pomoči ostalo 1.572 družin oz. samskih oseb (oz. 4.149 upravičencev od tega 2.397 odraslih in 1.752 otrok), nižjo denarno socialno pomoč pa bi prejemalo 7.648 družin oz. samskih oseb (oz. 18.975 upravičencev, od tega 10.858 odraslih in 8.117 otrok). Z ukinitvijo dodatka na delovno aktivnost bo samska oseba, ki je zaposlena za 6 ur ali več in prejme plačo v višini 500 evrov in dodatno socialno pomoč v višini 107,29 evrov zdaj izgubila teh 107,29 evrov denarne socialne pomoči. Mati samohranilka z minimalno plačo in z dvema šolajočima otrokoma bo ostala kar brez 205,11 evra!
Prav tako opozarjamo, da je bil dodatek za delovno aktivnost uveden prav z namenom in je še vedno v funkciji spodbujanja in ohranjanja motivacije za delo ter izboljšanje zaposljivosti. Izračuni Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kažejo, da bi predlagana ukinitev dodatka za delovno aktivnost lahko imela nasprotni učinek, in sicer upad delovne aktivnosti brezposelnih oseb ter zmanjšanje možnosti ponovne vključitve na trg dela kot tudi na poslabšanje ekonomskega položaja 7.600 družin in 8.000 otrok.
Tudi praksa nevladnih organizacij je pokazala, da je dodatek za delovno aktivnost zelo uspešen ukrep pri ponovni vključitvi na trg dela, predvsem pri dolgotrajno brezposelnih osebah. Res je sicer, da so se spremenile okoliščine, v katerih je dodatek za delovno aktivnost bil uveljavljen, vendar pa ni moč spregledati, da postaja vse pomembnejši zaposlitveni dejavnik. Tudi zaradi tovrstnega dodatka je marsikatera brezposelna oseba sama bila aktivnejša pri iskanju zaposlitve in se ni zanašala zgolj na aktivnosti Zavoda za zaposlovanje ali objave prostih delovnih mest.
[…]
Namesto hitrejše zaposlitvene aktivacije brezposelnih oseb in prejemnikov denarne socialne pomoči, ki bi predstavljala trajno opravljanje dela, bodo te osebe, zaradi potrebe po ohranitvi višine denarne socialne pomoči in s tem potrebe po preživetju, sedaj rotirale z minimalnim, mizernim plačilom, med delodajalci, ki jih bo država aktivno subvencionirala v okviru programa javnih dela. Tako pa obstaja nevarnost, da bodo prejemniki denarne socialne pomoči postali »odvisni« od različnih programov APZ. S tem pa se seveda onemogoča njihova čim hitrejša zaposlitvena aktivacija v kvalitetnih in trajnih zaposlitvah.
Ukinitev dodatka za delovno aktivnost je v nasprotju s trditvami Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti eksplicitno namenjena varčevanju in nerazumni prerazporeditvi na račun socialno najšibkejših. Državni svet opozarja, da bodo najranljivejši posamezniki pristali v še večji socialni in denarni stiski.
V zadnjih letih Slovenija beleži najvišjo gospodarsko rast v EU, kljub temu pa v Sloveniji pod pragom tveganja revščine še vedno živi 268.000 ljudi. Dejstvo je tudi, da so vse oblike socialnih pomoči pomemben dejavnik zniževanja revščine in da ukinitev tega dodatka pomeni le še povečevanje revščine v Sloveniji. V predlogu zakona je ocenjeno, da bodo finančne posledice v letu 2019 na proračunski postavki 3562: transferi socialno ogroženim nižje za 8,04 mio evrov, v letu 2020 pa za 16,2 mio evra. Za proračune občin bodo finančne posledice v letu 2019 nižje za 134.000 evrov in v letu 2020 za 270.000 evrov. Gre za nizke zneske, ki jasno kažejo zgolj na to, da vlada vztraja na načelnem varčevanju na najbolj ogroženih skupinah prebivalstva v Sloveniji, ob hkratnem razbremenjevanju najbogatejših, ki se je odrazilo pri zadnji spremembi dohodninske lestvice.”
Predlog veta je v celoti dostopen tukaj, skupna izjava reprezentativnih sindikalnih central tu, o tem, zakaj smo proti temu, da bi jo najslabše odnesli najrevnejši, pa smo že pisali na tej povezavi.
Povzeto z zsss.si
