Danes so predstavniki in predstavnice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Sindikata Mladi plus, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam ter Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije predstavili sindikalna stališča in zahteve v boju proti podnebnim spremembam in okoljski krizi ter podprli prizadevanja aktivnih mladih in gibanja Mladi za podnebno pravičnost.
Prav tako so na novinarski konferenci v Ljubljani znova pozvali vse svoje članice in člane k aktivni udeležbi na prihajajočem podnebnem štrajku.
Sindikati smo zraven
Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je na srečanju z novinarji najprej omenila, da se že obstoječim progresivnim, okoljskim iniciativam, ki že dlje časa delujejo pri nas in po svetu, pridružujejo tudi sindikati. Ob pozivu na podnebni štrajk naslednji petek je omenila, da je ZSSS pretekli teden sprejela dokument Sindikati in podnebne spremembe, ki opredeljuje odnos zveze svobodnih sindikatov do podnebne problematike. »Hkrati se s tem pridružujemo tudi aktivnostim Evropske konfederacije sindikatov ter IndustriAlla, evropske federacije industrijskih in predelovalnih delavcev. Veseli nas, da smo sindikati zraven in da so pri tem še posebej aktivni naši mladi,« je dodala.
Jakob Počivavšek iz konfederacije sindikatov Pergam je bil mnenja, da gre pri podnebnih spremembah za eno od vsebin, ki bo kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno vplivala na okolje, življenje, pogoje dela, na poslovanje delodajalcev in seveda na same delavke in delavce: »Problematike se je treba lotiti čim prej, da lahko najdemo ustrezne prilagoditve in ukrepe za pravični prehod tistih zaposlenih, katerih delovna mesta bi bila pri prehodu v okolju prijaznejšo družbo ogrožena,« je še razmišljal sindikalist.
Branimir Štrukelj iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja je dejal, da so na Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) na ministrstvo za izobraževanje naslovili poziv, da se odgovorni opredelijo glede skorajšnjega podnebnega štrajka in da šolarjem ter dijakom omogočijo udeležbo na protestih. Predlagali pa so tudi, naj udeležbo omogočijo še tistim učiteljem in učiteljicam, ki bi to želeli. Pri odzivu na podnebne spremembe je opozoril, da je ključno razmerje med delom in kapitalom. »Kaj pomeni pravičen prehod v brezogljično družbo? Je omenjena tranzicija mogoča, ne da bi zraven spremenilo tudi razmerje med delom in kapitalom?« se je vprašal in dodal, da gredo nekateri naprednejši ukrepi, kot je na primer štiridnevni delovni teden, s katerim je mogoče vplivati na zmanjšanje emisij ter odgovoriti na problem avtomatizacije in robotizacije dela in družbe, izrazito proti interesom kapitala, kar bo pripeljalo do konflikta.
Naj bo pravični prehod res pravičen
Izidor Ostan Ožbolt iz Sindikata Mladi plus, pri katerem se zadnja leta resno ukvarjamo s podnebnimi spremembami in se bodo podnebnega štrajka seveda tudi aktivno udeležili, ter gibanja Mladi za podnebno pravičnost je opozoril na razredno naravo podnebnih sprememb in okoljske krize: »Nenavadno bi bilo, če se sindikati s tem ne bi ukvarjali. En odstotek najbogatejših prebivalcev sveta izpusti v zrak več emisij toplogrednih plinov kot najrevnejša polovica tega planeta. Tudi v bolj razvitih državah so za večino emisij odgovorni najpremožnejši.« Gre za velike razlike med delavci in delodajalci oziroma med bogatimi in revnimi, je poudaril. Nenazadnje bodo tudi posledice podnebnih sprememb, z njimi povezanih ekstremnih vremenskih dogodkov in naravnih katastrof primarno udarile delavstvo in šele potem lastnike kapitala, je bil neposreden. Na primeru zgodbe o francoskih protestnikih v rumenih jopičih, ko je francoska vlada lani z dvigom trošarin na gorivo želela prebivalce in prebivalke spodbuditi k uporabi okolju prijaznejših načinov prevoza, a v ta namen ni ponudila nobene subvencije za manj premožne iz ruralnih in polmestnih regij, za katere uporaba avtomobila pomeni preživetje, kar je pripeljalo do pravega družbenega vrenja, je pokazal, da nismo vsi prizadeti na enak način in da bo zato tudi v prihodnje izjemno pomembno, kdo bo nosil stroške prehoda v okolju prijaznejšo družbo.
Predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc pa je pozvala k drugačni politiki, ki bo boljša tako za delavke in delavce kot tudi za okolje. Opozorila je na dejstvo, da lahko vlaganje v zelena in pravično plačana delovna mesta po številnih raziskavah vodi v nove kakovostne zaposlitve, pri tem pa se odpira tudi manevrski prostor za pravičnejšo porazdelitev bogastva in širitev socialne države. Še enkrat je poudarila, da je treba skupaj z drugimi progresivnimi skupinami zahtevati prav pravičen prehod, ki bo prizadetim delavkam in delavcem nudil različne dokvalifikacije, prekvalifikacije, prezaposlovanje, pri katerih pa morajo prav zaposleni imeti glavno besedo. »Sindikati priznavamo, da so podnebne spremembe velika grožnja delavkam in delavcem, saj na mrtvem planetu ni delovnih mest. Reševanje okolja pa ne sme potekati na račun zmanjševanja delavskih pravic. Obenem pri tem nihče ne sme biti prepuščen samemu sebi«, je še poudarila sindikalistka.
Opozarjamo na:
Dokument Sindikati in podnebne spremembe
Podprimo mlade v boju za skupno prihodnost! ZSSS poziva k udeležbi na podnebnem štrajku
Na mrtvem planetu tudi služb ne bo več – ZSSS sprejela dokument Sindikati in podnebne spremembe
Povzeto po zsss.si
