Na Sindikatu Mladi plus si že dlje časa prizadevamo za povezovanje delavskih in okoljskih tem, seveda predvsem v luči vseprisotnih podnebnih sprememb in okoljske krize, v torek, 10. septembra, pa smo svoja stališča uspeli prenesti tudi na raven Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), katere del smo, in poskrbeli za pomemben mejnik na tem področju.
Tako je predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) na svoji seji v Ljubljani sprejelo dokument z naslovom Sindikati in podnebne spremembe, s katerim je omenjena organizacija na pobudo Sindikata Mladi plus, kjer smo dokument tudi pripravili, med drugim uradno podprla socialno smiselne, premišljene ter na pravičnosti utemeljene ukrepe boja proti podnebnim spremembam in okoljski krizi, pa prizadevanja mladih, ki se borijo za pravičnejši in okolju prijaznejši svet za vse, ter izrazila podporo aktivnim mladim in gibanju Mladi za podnebno pravičnost.
To med drugim tudi pomeni, da v Sindikatu Mladi plus in v ZSSS zdaj tudi uradno podpiramo podnebni štrajk, ki se bo v petek, 27. septembra, odvil pet pred dvanajsto, in sicer v več mestih po Sloveniji in po vsem svetu. ZSSS poziva vse delavke in delavce ter sindikate, da se štrajka udeležijo. V tednu pred njim, v torek, 24. septembra, pa naš sindikat organizira tudi delavnico Komu zvoni? Življenje in smrt mobilnega telefona, s katero namerava povezati okoljsko in delavsko problematiko.
Iz dokumenta (ki je dostopen tu):
“Za znižanje toplogrednih plinov in pripravo na prihajajoče ekstremne razmere potrebujemo politiko, ki bo naredila konec škodljivemu varčevanju, tržnemu fundamentalizmu in bogatenju peščice na račun večine, saj prav trenutna politika povečuje ranljivost prebivalstva, radikalno krči ključna državna sredstva za spopadanje s prihajajočimi razmerami, zasleduje gospodarsko rast za vsako ceno in znižuje okoljske standarde.
Potrebujemo ekonomski plan, ki bo namesto škodljivega varčevanja obširno investiral v zelena, pravično plačana delovna mesta (od avtobusarjev in postavljalcev sončnih panelov preko zdravniških sester in znanstvenikov do ekoloških kmetov in inženirjev energetike) ter tako pomembno zmanjšal število brezposelnih.
Potrebujemo politiko, ki bo pravično porazdelila bogastvo, saj trajnostni razvoj na svetu, kjer najbogatejši trošijo toliko kot celotne države, revni pa ne sežejo preko golega biološkega preživetja, ni mogoč.
Potrebujemo politiko, ki bo razširila socialno državo in razumela, da je slednja ob kakovostni infrastrukturi ključna za zmanjšanje ranljivosti prebivalcev in celovitejše spopadanje s prihajajočimi katastrofami.
Vsi v grobem orisani ukrepi za zmanjševanje toplogrednih plinov in prilagajanje na podnebne spremembe so dejansko politika, ki jo sindikati zagovarjajo in zahtevajo že desetletja. Podnebne spremembe takšnim zahtevam nudijo le še piko na i – znanstveno potrditev in eksistenčno nujnost.”
Delavstvu, podnebnim spremembam in sindikatom pa smo se aprila letos posvetili tudi v istoimenski tematski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. Tako v branje priporočamo naslednje tekste: Intervju z Lučko Kajfež Bogataj: “Ko zmanjka vode, je konec ljubezni”, Podnebne spremembe in delavstvo: Vročina tudi ubija in Za čisto okolje in dostojna delovna mesta. Prav tako pa vabimo tudi k poslušanju našega nekoliko starejšega, a še vedno aktualnega podcasta Nehvaležni skeptiki oziroma natančneje epizode z naslovom Ali bodo zaradi podnebnih sprememb izginile tudi naše službe?.
