Združeni narodi so 12. avgust razglasili za mednarodni dan mladih z namenom, da bi vsako leto vsi skupaj razmišljali o različnih vprašanjih, ki se tičejo mladih, in opozorili na njihovo pomembno vlogo v družbi na splošno.
Osrednja tema letošnjega mednarodnega dneva mladih je »sprememba izobraževanja (transforming education)«, s katero poudarjamo napore po tem, da naredimo izobraževanje ustreznejše, pravičnejše in bolj vključujoče.
Ob tej priložnosti na Sindikatu Mladi plus opozarjamo na pomen kakovostnega izobraževanja in učinkovitega prehoda mladih iz izobraževanja v svet dela. Na naš sindikat se namreč po nasvet vsako leto obrne (vse) več članic in članov, študentk in študentov, ki se po končanem šolanju srečujejo z negotovim prehodom na trg dela.
Kot so potrdili avtorji in avtorice nedavno objavljene raziskave Mladina 2018/19 prehod na trg dela namreč »traja vse dlje časa in postaja vse bolj negotov«. Podatki Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) za julij 2019 tako kažejo, da je med vsemi prijavljenimi brezposelnimi 17,9 odstotka mladih. Če bi poleg prišteli še mlade, ki na ZRSZ niso registrirani in opravljajo prekarne oblike dela, pa bi se število še povečalo.
Brezposelnost med mladimi je tako še vedno visoka, mladi pa vedno pogosteje opravljajo prekarne oblike dela. Velikokrat so ujeti v kratkotrajne oblike dela, ki jim ne omogočajo dostojnega življenja in načrtovanje lastne prihodnosti, saj se lahko zaposlijo le kratkotrajno. Obenem se mladi v svetu dela srečujejo s slabšim položajem kot druge starostne skupine. Po podatkih statističnega urada je bila leta 2018 stopnja brezposelnosti mladih 9–odstotna in tako za skoraj 4 odstotne točke višja od skupne stopnje brezposelnosti. Tudi med tistimi, ki so zaposleni, so še vedno v slabšem položaju, saj je povprečna mesečna bruto plača mladih (15–29 let) lani znašala približno tri četrtine povprečne bruto mesečne plače vseh zaposlenih oseb v Sloveniji.
Iz raziskave Mladina 2018/19 je podatek, da skoraj dve tretjini mladih verjameta, da šolsko in univerzitetno izobraževanje nista dobro prilagojena razmeram na trgu dela, kar 40 odstotkov pa jih verjame, da bodo po zaključenem šolanju težko ali zelo težko dobili zaposlitev. Izsledki raziskave kažejo tudi na to, da so mladi, ki so v času šolanja opravljali prakso ali pripravništvo, po zaključku študija bolj optimistični glede prihodnosti.
Kot pomembna mehanizma, s katerima je mogoče olajšati prehod mladih na trg dela sta uveljavljena predvsem vajeništvo in pripravništvo. In ravno omenjenima področjema smo se v zadnjih letih precej posvečali tudi na Sindikatu Mladi plus. Letos smo z namenom preučiti stanje na področju pripravništva in vajeništva tako na sindikatu izvajali projekt Erasmus+ z naslovom O kakovostnih okvirih vajeništva in pripravništva.
Ker vas nočemo dolgočasiti s praznimi puhlicami in floskulami, predlagamo v branje kratek pregled aktualnih razmer na področjih vajeništva in pripravništva, ki smo jim dodali tudi konkretna priporočila za odločevalce in druge vpletene, do katerih smo prišli s pomočjo odzivov mladih s terena: Izjava Sindikata Mladi plus ob dnevu mladih
