Sindikat Mladi plus, sindikat študentov, dijakov in mladih brezposelnih ter mladih prekarnih delavk in delavcev, želi vsem prijetno praznovanje praznika dela, 1. in 2. maja. Prav je, da se ob tej priložnosti spomnimo na vse pomembne delavske in socialne pravice, jih praznujemo ter se ob tem zavemo pomena boja, ki je še danes potreben za omogočanje in ohranjanje teh pravic.
Prav mladi smo tisti, ki se še vedno soočamo z visoko stopnjo brezposelnosti, če pa že delamo, smo vse prevečkrat ujeti v prekarne, negotove, nestabilne, nestalne oblike dela, s tem pa nam je dostop do osnovnih delavskih in socialnih pravic pogosto onemogočen. Ob tem velja opozoriti na dejstvo, da se delodajalci neprestano trudijo, da bi že obstoječe socialne in delavske pravice skrčili tudi za redno zaposlene.
Če je bilo mogoče v zadnjih letih slab položaj mladih na trgu dela in na splošno »opravičevati« s finančno krizo, ki nas je pestila, bi zdaj, po gospodarskem okrevanju, pričakovali, da se bo omenjeni položaj izboljšal. Vendar ni čisto tako. Kriza, varčevalni ukrepi, ki se še kar nadaljujejo, krčenje socialne države ter splošna klima – tako politična, družbena kot tista na trgu dela – vplivajo na to, kako se razvijajo generacije mladih in kakšen je njihov odnos do družbene stvarnosti ter položaj v njej.
To je nedavno pokazala tudi nova raziskava za naslovom Mladina 2018/2019, katere rezultate so raziskovalci v Ljubljani predstavili pred kratkim. Na sami predstavitvi smo sodelovali tudi v Sindikatu Mladi plus ter komentirali in iz naših izkušenj podprli določene ugotovitve.
Že sam naslov predstavitve Slovenska mladina v primežu individualizma, prekarnosti in stresa dovolj zgovorno pove, da mladi zaradi družbenega sistema, ki jih sili v tekmovalnost, postajajo vedno bolj individualistično naravnani, saj jih pri vseh življenjskih segmentih zaznamuje prekarnost. Zato so nenehno pod stresom: tako v šoli, v družbi, zaradi lastnega videza in pritiskov okolice ter seveda tudi na trgu dela.
Raziskava potrjuje izjemno visoko stopnjo prekarnosti med mladimi. Zgolj 38 odstotkov mladih ima zaposlitev za nedoločen čas, vsi drugi delajo prek drugih oblik dela.
Rezultati torej kažejo, da so mladi najbolj izpostavljeni manj varnim in prožnim, torej prekarnim oblikam dela. Zanimivo je tudi, da je trenutna stopnja brezposelnih mladih po uradnih evidencah v primerjavi z letom 2013 sicer padla, vendar se mladi v anketi v veliki meri še vedno opredeljujejo za brezposelne. V raziskavi je namreč navedeno: »Čeprav uradni podatki za Slovenijo kažejo na upad brezposelnosti med mladimi, samoporočana stopnja brezposelnosti ostaja tako rekoč nespremenjena od leta 2013 in je hkrati za več kot 200 odstotkov višja od stopnje, ki jo navaja Labor Force Survey (LFS).« Omenjeni upad brezposelnosti gre med drugim pripisati povečevanju števila samozaposlenih, lahko pa ga povežemo še z ugotovitvijo, da mladi opravljajo predvsem kratkotrajna in občasna dela. Zato se tudi v anketnih raziskavah večkrat opredelijo kot brezposelni.
Čeprav gre torej gospodarstvu bolje in je trenutno načeloma lažje dobiti zaposlitev, je strašljivo dejstvo, da se je v primerjavi z letom 2000 strah mladih pred brezposelnostjo skoraj podvojil. Na podlagi naših izkušenj pri delu z mladimi lahko sklepamo, da so zato mladi vse prevečkrat tudi pripravljeni sprejeti kakršnokoli delo ter obenem pristati na kršitve. Mladi so obenem prepričani, da bodo brez poznanstev težko dobili dostojno delo.
Splošno zadovoljstvo je po drugi strani moč začutiti, ko vzamemo pod drobnogled odnos mladih do stanja demokracije v Sloveniji. V okviru omenjene raziskave so namreč ugotovili, da »večina mladih ljudi danes ni niti zadovoljna niti nezadovoljna z delovanjem demokratičnega sistema« ter da »večina mladih meni, da njihovi interesi niso zastopani v nacionalni politiki in da politikom ni mar za njihova mnenja. Čeprav se je zaupanje v politične institucije v zadnjih 5 letih izboljšalo, bi lahko rekli, da sta nezaupljivost in odtujenost glede politike med mladimi še vedno relativno visoki, saj je približno tretjina povsem nezaupljiva do političnih institucij.«
Tudi to bi lahko bil predvsem za slovensko politiko močan signal, da bi se veljajo z mladimi ukvarjati drugače kot do zdaj ter obenem krepiti demokratične procese. Raziskava namreč v nadaljevanju dokazuje, da »večina mladih želi živeti v državi, ki bi jim zagotovila predvsem ekonomsko, socialno in pravno varnost v čistem okolju.«
In kljub temu, da raziskava potrjuje predvsem slab položaj mladih, na Sindikatu Mladi plus v samih mladih in njihovem vrednostnem sistemu vidimo izjemen potencial. Dokazano je namreč tudi, da »večina mladih podpira idejo družbene reforme v smeri demokratičnega socializma – socialna in ekonomska varnost za vse ter večja enakost so skoraj univerzalno sprejete.«
To nas navdaja z upanjem, da se lahko skupaj borimo za izboljšanje položaja mladih ter zraven vseh delavk in delavcev in zapostavljenih družbenih skupin.
In ravno to je tudi naše sporočilo ob letošnjem prazniku dela. Tokrat ga povezujemo s sindikalno zahtevo 8/8/8, ki pomeni pravico do osmih ur dela, osmih ur prostega časa in osmih ur počitka. Gre za zahtevo ter pravico, ki so si jo izborile delavke in delavci že konec 19. stoletja. Približno 130 let pozneje, pa je – v obdobju, ko so naši delavniki vedno daljši, ko je meja med zasebnim in delovnim časom čedalje bolj zabrisana, in ko prekarne oblike dela od nas terjajo, da smo ves čas na voljo – še kako aktualna. Predvsem mladi delavci in delavke smo v želji ali prisili po dokazovanju nenehno dosegljivi. Delo tako sega v vse pore našega življenja in nemalokrat se zgodi, da tudi doma, »samo za trenutek«, ker želimo biti hitro odzivni in dosegljivi, pogledamo službeno elektronsko pošto. Podrejanje delu in delovnim obveznostim na račun prostega časa, pa povzroča kopičenje stresa, ki se na koncu vse prevečkrat spremeni v izgorelost. Temu pa smo najbolj izpostavljeni prav mladi.
Ker delavski boj zaznamuje praznik dela, bomo v takem slogu tudi zaključili. Kot sindikat mladih se vztrajno borimo, da bi bili vsi mladi deležni dostojnega dela, na podlagi katerega bi lahko živeli dostojno, spodobno življenje, to pa bomo počeli tudi v prihodnje! Vse, ki ste enakega mnenja, pa vabimo, da pridete zraven in se nam pridružite, saj smo skupaj močnejši!
Želimo vam prijetno praznovanje v dobri družbi ter daleč stran od stresa in delovnih obveznosti.
Živel praznik dela – 1. maj in 2. maj!
