Na današnji novinarski konferenci v Domu sindikatov v Ljubljani so predstavniki sindikatov in Gibanja za dostojno delo in socialno družbo osvetlili problematiko v dejavnosti arhitekture, tako v času študija kot po njem.
Potem ko so študentke in študentje Fakultete za arhitekturo (FA) januarja letos javnost v posebnem pismu opozorili na dejstvo, da jih profesorji izkoriščajo, in razkrili več o prekarnih oblikah dela, ki prevladujejo v panogi, so se – tudi na pobudo samih študentk in študentov – na problematiko odzvali pri organizacijah Sindikat Mladi plus, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo ter Sindikat prekarcev. Na današnjem srečanju z novinarji, ki se ga je udeležil tudi dekan omenjene fakultete Matej Blenkuš, so predstavili sosledje dogodkov, ki jih je sprožilo omenjeno študentsko pismo, dotaknili so se dveh novonastalih dokumentov, s katerima želi fakulteta urediti razmere, podrobneje pa povedali tudi, kakšen je položaj arhitekt in arhitektov na trgu dela na splošno.
Tvegana razmerja
Hana Radilovič, predstavnica Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, je najprej povedala, da so se omenjene organizacije v dogajanje vključile kot zunanji opazovalci, ki lahko objektivneje kot sama fakulteta raziščejo nastale razmere, na katere so v pismu opozorili študenti. Ti so med drugim poročali o tem, da jih lastni profesorji jemljejo v svoje zasebne biroje, v katerih delajo »za izkušnje«, ob tem pa pogosto ne dobijo niti pisnega potrdila niti plačila. Dodala je še, da se je zaenkrat sodelovanje s študenti ter delavkami in delavci v arhitekturi izkazalo za plodno, saj so dobili več konkretnih informacij o izkoriščanju. Vendar večina študentk in študentov ter drugih, delujočih v arhitekturi, še vedno ne želi stopiti iz anonimnosti, saj so razmerja moči na sami fakulteti in na trgu dela zanje preveč tvegana.
Dva neustrezna dokumenta
Tea Jarc, predsednica Sindikata Mladi plus, je povedala, da je Fakulteta za arhitekturo kot odziv na opozorila študentov o samovolji profesorjev in drugih naročnikov, ki velikokrat pripelje do neurejenih odnosov, dela na črno, prekarnih oblik dela, nepriznavanja avtorstva študentskih sodelavk in sodelavcev ter na splošno do izkoriščanja študentov, odzvala tako, da je pripravila Pravilnik UL FA za vključevanje študentov UL FA v raziskovalno, strokovno in umetniško delo, obenem pa potrdila tudi dokument, imenovan Pogodba o izvedbi strokovne prakse, ki opredeljuje prakso znotraj samega študijskega procesa.
»Odzvali smo se, da pomagamo študentom, ker se nam zdi pomembno, da so ti vključeni v pripravo vseh dokumentov, ki jih obravnavajo v razmerju do profesorjev, tako v okviru učnega načrta ali drugače,« je povedala sindikalistka. In zraven dodala, da sta omenjena dokumenta pomanjkljiva ter neustrezna. Pravilnik je pripravljen nestrokovno, saj daje vtis, da želi le na novo urediti razmerja na trgu dela, in sicer z legitimiziranjem obstoječih slabih praks. Obenem ne rešuje za študentke in študente spornega dejstva, da ti delajo pri delodajalcih oziroma naročnikih, ki so hkrati tudi njihovi profesorji, kar jih postavlja v dvojno slab položaj, saj jih ocenjuje nadrejeni, ki je hkrati njihov profesor in delodajalec. Pravilnik govori tudi o prostovoljnem delu, kar namiguje na zastonjsko, neplačano delo, prav tako pa študentkam in študentom ne nudi nobenih informacij o tem, za kakšno obliko dela gre pri različnih delovnih obveznostih, ki jih opredeljuje. Pravilnik tudi ne pojasnjuje, kako bo ovrednoteno delo študentk in študentov v razmerju do soavtorstva. Pomanjkljiva in nejasna pa je tudi pogodba o izvedbi strokovne prakse.
Na omenjene nepravilnosti so organizacije poskušale opozoriti tudi na javni seji Senata Fakultete za arhitekturo, ki je potekala ta teden, a jim ni bilo omogočeno sodelovanje pri razpravi, saj jim niso pustili do besede, obenem pa so jih profesorji večkrat »opozorili«, da jih lahko vržejo ven, je še povedala Tea Jarc in pozvala k javni razpravi o omenjenem pravilniku ter pogodbi o praksi.
Stanje v stroki je slabo
Sara Kosirnik, predstavnica Sindikata prekarcev, je izpostavila, da povprečnega diplomanta arhitekture po končanem študiju na trgu dela ne čaka nič dobrega. Možnost, da arhitekt podpiše pogodbo o zaposlitvi z vsemi pripadajočimi delavskimi in socialnimi pravicami, je majhna. »Arhitekt je le naslednji na seznamu samostojnih intelektualnih poklicev, ki so v duhu tega, da jim delo predstavlja poslanstvo in samouresničitev, pripravljeni delati veliko več od dovoljenih štiridesetih ur na teden, in sicer za slabo plačilo ter velikokrat brez vseh socialnih pravic,« je dejala sindikalistka.
Prevladujoči formalni obliki, ki urejata sodelovanje med delodajalcem in delojemalcem, sta sicer status samostojnega kulturnega delavca in status samostojnega podjetnika. Avtorska pogodba po zvišanju dajatev ni več tako priljubljena, po ocenah sindikata in informacijah s terena pa je veliko tudi dela na črno.
Skupno izjavo za javnost vseh omenjenih organizacij najdete tukaj, zapisi o izkušnjah arhitektov, študentk in študentov arhitekture pa so dostopni tu, tu in tu.
Po končani novinarski konferenci je bil na voljo za novinarska vprašanja tudi dekan Fakultete za arhitekturo Matej Blenkuš, ki je v polurnem pogovoru s predstavniki več medijev med drugim povedal, da fakulteta s pravilnikom ne želi kršiti ne visokošolske ne delovne zakonodaje, a se zaveda, da pri študiju arhitekture med študentom in pedagogom, ki prvemu zagotavlja praktično delo, lahko nastanejo »izjemno občutljiva razmerja« in konflikt interesov, čemur se zdaj želijo izogniti. Opozoril je pred medijskim linčem Fakultete za arhitekturo, dejal, da je treba razlikovati med prakso znotraj študijskega procesa in plačanim delom študentov zunaj izobraževalnega procesa, obenem pa zavrnil domnevo, da je v pravilniku predvideno prostovoljno delo. Šlo naj bi predvsem za to, da je študentki ali študentu prepuščena odločitev, ali bo to delo opravljal, je pojasnil.
Prevzeto z zsss.si.
