Leto je naokoli in s tem tudi 8. marec, mednarodni dan žensk. Gre za dan, ko so v ospredje ženske in ko tudi javnost več pozornosti posveti temam, povezanim z enakopravnostjo ter enakostjo spolov in s pravicami žensk.
Sindikat Mladi plus ob tem ponovno sporoča: ne samo danes, vsak dan se moramo boriti za omenjene vrednote in za boljši položaj žensk v družbi.
8. marec namreč ni dan, ko ženskam poklanjamo simbolična darila, rože in čokolado, temveč gre za praznik borbenih žensk. In s tem tudi za čas, ko se lahko spomnimo žensk, ki so se skozi zgodovino borile za pravice delavk, za volilno pravico žensk, za delavske in socialne pravice ter pravice otrok, pravico do sodelovanja v procesih odločanja in za mir. Ne gre torej za simbolične lepe besede in geste, ampak za boj, ki je tudi danes še kako aktualen.
Položaj žensk na trgu dela
Že lansko leto smo poročali o položaju žensk na trgu dela in v družbi ter opozorili na prekarnost, ki še bolj negativno prizadene prav ženske, na diskriminacijo na trgu dela, nasilje na delovnem mestu, na nesorazmerno porazdeljeno neplačano, torej gospodinjsko in skrbstveno, delo ter na revščino, ki v Sloveniji v veliki meri prizadene prav starejše ženske.
Leto pozneje na žalost ni prav drugače. Položaj žensk še vedno ni enakopraven, kar je vidno tudi na trgu dela, na katerem je stopnja zaposlenosti še vedno nižja med ženskami. V Evropi razlika v stopnji zaposlenosti med moškimi in ženskami znaša 11,2 odstotka, v pa Sloveniji 7,2 odstotka.
Prav tako še vedno obstaja plačna vrzel (razlika med povprečno urno bruto plačo moških in povprečno bruto plačo žensk na uro) ki v Evropi znaša 16 odstotkov, v Sloveniji, ki je dolgo časa veljala kot primer dobre prakse, pa se je v zadnjem času celo zvišala in zdaj znaša že 8 odstotkov.
Samozaposlene ženske
Letos še posebej izpostavljamo tudi položaj samozaposlenih žensk. Že večkrat smo opozarjali na slab položaj samozaposlenih, še posebej v primerih, ko gre za prisilno espeizacijo, tokrat pa smo posebno pozornost namenili analizi ukrepa aktivne politike zaposlovanja, ki spodbuja samozaposlovanje žensk. Vse to smo predstavili v našem podcastu Nehvaležni skeptiki, ko smo se v okviru najnovejše epizode vprašali, zakaj se ženske odločajo za samozaposlitev in kakšne so njihove zgodbe. Ter ali gre dejansko za svobodno odločitev, kako samozaposlene ženske vidijo svoj položaj, kaj si obetajo od podjetništva in kdo na koncu zmaga – neoliberalni kapitalizem ali kolektivni boj, nad katerim vendarle ne gre obupati?
Proti nasilju nad ženskami
Tudi letos se bomo pridružili protestu ob prazniku žensk, ki se bo odvil 8. marca ob 17.00 na Kongresnem trgu v Ljubljani in bo tematsko posvečen boju proti nasilju nad ženskami. Nasilje se pojavlja v različnih oblikah (psihično, fizično, ekonomsko, spolno …) ter v različnih kontekstih, tako v zasebnem življenju kot tudi na delovnem mestu. Zato zahtevamo zakonodajne in družbene spremembe, s katerimi bomo resnično dokazali, da vse/vsi skupaj zavračamo nasilje nad katerokoli članico in članom naše družbe!
Ne glede na to, da zakon o delovnih razmerjih obravnava trpinčenje, spolno in drugo nadlegovanje, da tovrstne pojave prepoveduje in delodajalcu nalaga dolžnost zagotavljanja delovnega okolja, v katerem nobeden od zaposlenih ni izpostavljen omenjenim pojavom, kot tudi to, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za zaščito zaposlenih, jih o tem pisno obvestiti, v primerih spora pa je dokazno breme na strani delodajalca, se število tovrstnih primerov v praksi povečuje.
Zato bi bilo treba uvesti spremembe in popravke obstoječe zakonodaje, prioriteta pa bi morala biti uvedba večjega nabora sankcij za storilce tovrstnega nasilja.
Ženske in politična participacija
Pridružujemo pa se tudi pozivu Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), s katerim v duhu časa pred majskimi evropskimi volitvami opozarjajo, da sindikati zagovarjamo tudi pravice žensk in s tem pravico do sodelovanja v demokratičnih procesih, v katerih lahko ženske sodelujejo tako kot volivke kot tudi kandidatke. Zato pozivamo ženske, da na prihajajočih evropskih volitvah oddajo svoje glasove in podprejo kandidatke, ki se zavzemajo – oziroma njihova stranka – za demokratično Evropo, delavske pravice ter enake možnosti žensk in moških.
Ženske so tiste, pri katerih je sicer manjša možnost, da se volitev udeležijo, a hkrati so ženske tui tiste, ki bodo manj verjetno volile ekstremiste in populiste ter skrajno desne stranke. S tem ženske predstavljajo pomembno volilno bazo in moč, ki lahko vpliva na bolj socialno, pravičnejšo in bolj demokratično Evropo. V trenutni sestavi Evropskega parlamenta ženske predstavljajo zgolj 36,1 odstotka, kar ponovno kaže na nezadostno zastopanost žensk v politiki in na vodilnih položajih. Žal je slika slaba tudi na nacionalni ravni, saj je v trenutni sestavi Državnega zbora med devetdesetimi člani parlamenta le petindvajset poslank.
Ko se ozremo nazaj in na to, na kar že leta opozarjamo, ko pregledamo, kaj vse počnemo na Sindikatu Mladi plus ter predvsem, ko spet vzamemo v obzir položaj žensk v Sloveniji in Evropi, lahko samo še enkrat ponovimo in pozovemo vse ženske: nadaljujmo z bojem za svoje pravice!
Skrajni čas je, da ženske stopimo skupaj, zahtevamo in se borimo za to, kar nam pripada: položaj v družbi, ki ni drugotnega pomena ter spoštovanje in dostojno življenje!
