Na Sindikatu Mladi plus vseskozi spremljamo položaj mladih na trgu dela in se odzivamo na s tem povezano perečo problematiko. V zadnjem času lahko sicer velikokrat slišimo, kako pozitivno je, da se brezposelnost mladih zmanjšuje, nenazadnje tako kaže tudi statistika. A za mlade ni pomembno samo, da imajo delo, ampak tudi, kakšno to delo je. Mora pa biti predvsem varno, trajno in dostojno.
Kako se je torej gibala stopnja brezposelnosti mladih v letu 2018 in kakšno je trenutno stanje?
Registrirana brezposelnost mladih (med petnajstim in devetindvajsetim letom) se je od začetka do konca leta 2018 zmanjšala za 7,3 odstotka. Januarja 2018 je bilo brezposelnih 17.172 mladih, ki so bili prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Od januarja do septembra 2018 je ta številka upadla in septembra dosegla najnižjo raven, kar pomeni, da je bilo takrat v evidenci brezposelnih oseb 13.460 mladih. Po tem pa je – kot vsako leto – brezposelnost mladih v oktobru narasla in se dvignila nad 16.000. Dvig brezposelnosti lahko povežemo s koncem študijskega leta in tudi z dejstvom, da je mnogim mladim takrat potekel študentski status. Potem je znova sledilo obdobje padca brezposelnosti, kar pomeni, da je bilo decembra 2018 na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) prijavljenih 15.924 mladih.
Na zavod za zaposlovanje se je v letu 2018 prijavilo 26.019 mladih. Kaj nam pove omenjeno število, ko ga pogledamo pobliže?
- 9343 mladih je na novo vstopilo na trg dela. Šlo je za iskalce prve zaposlitve.
- 54 mladih je postalo brezposelnih zaradi stečajev podjetij.
- 1144 mladih je postalo brezposelnih, saj so jih v podjetju prepoznali kot trajni presežek.
- 12279 mladih je postalo brezposelnih zaradi prekinitve delovnega razmerja za določen čas.
- 3199 mladih pa je za prijavo na ZRSZ imelo druge razloge.
Podatki kažejo, da je najpogostejši razlog za brezposelnost med mladimi prenehanje delovnega razmerja za določen čas. To obenem pomeni tudi, da so mladi praviloma zaposleni po pogodbah o zaposlitvi za določen čas, in ko se jim te iztečejo ponovno postanejo brezposelni oziroma iskalci zaposlitve.
Če se je v letu 2018 v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 26.019 oseb med petnajstim in devetindvajsetim letom starosti, se jih je iz nje odjavilo 25.114 mladih. Od tega jih je 19.749 našlo zaposlitev oziroma se samozaposlilo. Vendar pa ZRSZ ne objavlja podatkov o tem, kakšne te zaposlitve so (za določen, nedoločen čas ali kaj tretjega). Glede na to, da je v zadnjih letih v porastu tudi spodbujanje samozaposlovanja in da s samozaposlitvami vse prevečkrat nadomeščamo tudi redne zaposlitve, je na mestu vprašanje, kakšen delež mladih se je odločil za samozaposlitev.
Od ZRSZ je spodbudo za samozaposlitev v letu 2018 prejelo 375 brezposelnih mladih. Tako lahko sklepamo, da število odprtih s. p.-jev še vedno narašča, in sicer tudi zaradi ukrepov, ki jih izvaja ZRSZ.
Na drugi strani je bilo zaradi neaktivnost, kršitev različnih obveznosti, prijav v druge evidence in drugih razlogov iz evidence brezposelnih izbrisanih 5371 mladih.
Kaj pa malo manj mladi?
Zaskrbljenost zbuja tudi podatek, da je bilo januarja 2018 v starostni skupini med tridesetim in devetintridesetim letom uradno registriranih 18.953 brezposelnih oseb. Ta starostna skupina je tesno povezana z mladimi, saj so posamezniki in posameznice v njej še ne dolgo nazaj spadali med mlade, zdaj pa zaradi svoje starosti izpadejo tudi iz večine ukrepov aktivne politike zaposlovanja za brezposelne osebe do devetindvajsetega leta starosti.
Podatki torej kažejo, da je ena številčnejših skupin brezposelnih postala generacija med tridesetim in štiridesetim letom starosti. Obdobje mladosti se tako še podaljšuje, država pa za omenjeno starostno skupino nima pravih ukrepov, s katerimi bi jim olajšala prehod na trg dela.
Na splošno se je torej stopnja registrirane brezposelnosti (odstotni delež registriranih brezposelnih med aktivnim prebivalstvom) v Sloveniji v letu 2018 znižala in s tem tudi med mladimi. Vendar pa se je bistveno hitreje zmanjšala predvsem v drugih starostnih skupinah, medtem ko se je med mladimi to zgodilo počasneje. Tako, da se je delež mladih brezposelnih glede na vse brezposelne v letu 2018 pravzaprav povečal. Delež mladih med vsemi brezposelnimi v letu 2018 je bil januarja 19,5 odstotka in je do decembra narasel na 20,3 odstotka. To kaže, da so mladi na trgu dela še vedno ena bolj ranljivih skupin na trgu dela, katere člani in članice težje prehajajo v zaposlitev.
Tudi položaj mladih žensk ostaja zaskrbljujoč
Skrb vzbujajoč je pa tudi podatek, da je brezposelnost med mladimi ženskami še vedno velika. Na začetku leta 2018 je bilo med mladimi brezposelnimi kar 53 odstotkov žensk. Omenjeni delež se je čez leto povečal in vrhunec dosegel v poletnih mesecih, ko je znašal 56 odstotkov. Sicer se je delež do konca leta spet vrnil na enako stanje, kot je bil na začetku leta, vendar pa ženske ostajajo izpostavljene diskriminaciji, ki je pogojena z nosečnostjo in materinstvom ter so obenem še vedno stigmatizirane kot »šibkejši« spol.
Brezposelnost med mladimi se v zadnjih letih vendarle počasi zmanjšuje. Na Sindikatu Mladi plus pa se sprašujemo, ali je to zniževanje res tako uspešno? Ali mladi dejansko dobivajo zaposlitve, v okviru katerih je njihov delovni prispevek cenjen, v okviru katerih lahko razvijejo svoj potencial in so potem za svoje delo dostojno plačani? Ali pa vse skupaj pomeni, da s(m)o mladi, ena od najranljivejših skupin na trgu dela, še vedno izpostavljeni izkoriščanju, slabemu plačilu in s(m)o tako še vedno glavna žrtev prekarnega dela in s tem povezane negotove prihodnosti?
