Aktivistke in aktivisti Sindikata Mladi plus smo se v ponedeljek, 18. 2., na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) srečali z državno sekretarko Martino Vuk in njenimi sodelavkami ter sodelavci. Želeli smo jim predstaviti naše delo ter jih povabiti k sodelovanju pri temah, s katerimi se ukvarjamo in spadajo pod resor omenjenega ministrstva. Sestanki z odločevalci so namreč eno izmed ključnih področji sindikalnega delovanja, saj tudi na tak način najlažje zagovarjamo potrebe mladih in se borimo za njihove interese.
Na sestanku smo najprej na kratko predstavili Sindikat Mladi plus ter izpostavili naša glavna področja delovanja. Ministrstvo smo pozvali k tesnejšemu sodelovanju, saj lahko le skupaj izboljšamo položaj mladih.
Krepitev mladinskega sektorja in razvoj mladinske politike
Najprej nas je zanimalo, kako bo ministrstvo v bodoče, predvsem s pomočjo dela Urada RS za mladino, krepilo in razvijalo mladinsko delo, mladinsko politiko ter zagotavljalo podporo mladinskemu sektorju.
Opozorili smo na to, da je krovni dokument na področju mladinske politike Resolucija o nacionalnem programu za mladino (NPM) nerealizirana. Zanimalo nas je, kako poteka izvaja evalvacija izvajanja, kdaj je načrtovana priprava novih izvedbenih načrtov in kako lahko pri vsem skupaj sodelujemo tudi mi. Pojasnili so nam, da lahko evalvacijo NPM pričakujemo spomladi, nato pa bodo narejeni tudi načrti za naprej.
K razvoju mladinske politike bo prispevala tudi raziskava Mladina 2020, ki bo nared do prihodnjega leta. Ker je od zadnje raziskave področja mladine minilo že skoraj deset let in ker se tudi na na našem sindikatu zavzemamo za več raziskav in oblikovanja politik na podlagi konkretnih, oprijemljivih podatkov, smo se omenjene novice razveselili.
Urad Republike Slovenije za mladino (URSM) na področju mladinskega sektorja pripravlja tudi dokument, ki bo služil kot okvir za kakovostno mladinsko delo. Oblikovala ga bo Skupina za spremljanje kakovosti, ki bo predstavila tudi učinke ukrepov za izboljšanje položaja mladih.
Zavzeli smo se za finančno krepitev mladinskega sektorja. Zanimalo nas je, koliko evropskih sredstev ima URSM še na voljo in kdaj lahko v tem kontekstu pričakujemo nov razpis. Prav tako smo predlagali, da odgovorni na drugih ministrstvih preverijo, ali jim evropska sredstva ostajajo ter nato poskušajo ta sredstva pripeljati na urad za mladino. Mladinske organizacije smo namreč v preteklosti že večkrat dokazale, da smo uspešne pri črpanju in porabi evropskih sredstev in da so naši programi v korist skupnosti, saj prispevajo k izboljšanju položaja mladih na več ravneh. Zato menimo, da bi moralo biti za razvoj mladinskega sektorja namenjenih več sredstev.
Trenutni sistem vajeništva v Sloveniji
Na kratko smo predstavili tudi naš projekt Posvetovanje o kakovostnih okvirih vajeniškega sistema v Sloveniji, ki je namenjen prav evalvaciji vajeniškega sistema v Sloveniji ter pripravi priporočil za izboljšanje, ter ob tem predstavili nekaj pomembnejših ugotovitev, do katerih smo že prišli. Še posebej smo izpostavili, da se mladi za program vajeništva ne odločajo zaradi razdalje med njihovim bivališčem in delodajalci, ki so vključeni v sistem, ter se skupaj strinjali, da vajeništvo med dijaki in dijakinjami še ni prepoznano kot pozitivno. Zato sam sistem vajeništva potrebuje še kar nekaj promocije.
Dogovorili smo se, da se bomo na področju vajeništva povezali in si med seboj pomagali. Med drugim bomo ministrstvo še obveščali o naših ugotovitvah ter priporočilih mladih, pridobljenih v okviru projekta. Spomladi načrtujemo tudi nacionalno srečanje med mladimi (vajenkami in vajenci) in odločevalci, na katerem bodo mladi sami predstavili svoje predloge za izboljšanje vajeniškega sistema.
Govorili smo tudi o izvajanju vajeništva za brezposelne, ki je bilo načrtovano pred leti, a trenutno zaradi različnih nerazrešenih vprašanj ne poteka. Odgovorni so nam pojasnili, da še niso odpravili pomanjkljivosti pri določanju statusa oseb (brezposelnih), ki bi se v vajeništvo vključile, mi pa smo izrazili željo po tem, da bi bili radi vključeni v oblikovanje sprememb na omenjenem področju, saj je tudi pri tem treba zagovarjati potrebe vajencev, brezposelnih, delavk in delavcev …
Ureditev pripravništev na področju vzgoje in izobraževanja
Ker se na področju vzgoje in izobraževanja (ViZ) mladi že dlje časa soočajo z oteženim prehodom na trg dela, smo omenjeno problematiko ponovno izpostavili. Pred leti so na področju pedagoških poklicev zaradi varčevanja v javnem sektorju razpisovali volonterska pripravništva, a smo leta 2014 skupaj z drugimi mladinskimi organizacijami dosegli njihovo ukinitev. V naslednjih letih je bilo razpisanih mest za plačana pripravništva še vedno premalo in mladi so tako težko pridobili delovne izkušnje, ki so še zmeraj pogoj za pristop k strokovnemu izpitu. S spremembo zakona zdaj pripravništvo na področju ViZ ni več obvezno, pogoj pa ostaja, da morajo mladi imeti določen obseg delovnih izkušenj.
Ministrstvo sicer že od leta 2014 ni objavilo razpisa za pripravništva na področju vzgoje in izobraževanja, kljub temu, da ga k temu zavezuje Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Razlog za to je predvsem finančne narave, saj sredstev za plačana pripravništva »ne morejo« oziroma ne želijo nameniti. Nastali primanjkljaj nadomeščajo z razpisi, financiranimi z evropskimi sredstvi. Razpis Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja je eden takih, nazadnje je bil razpisan decembra lani, ki pa je starostno omejen in namenjen zgolj mladim do devetindvajsetega leta starosti.
Vsi, ki torej zadnja leta niso uspeli opraviti pripravništva (ker jih država ni razpisovala) in so morda starejši od trideset let, tako niso imeli veliko možnosti pridobiti potrebne delovne izkušnje, ki bi jim omogočile dostop do strokovnega izpita.
In ker na to problematiko opozarjamo že več let, smo se razveselili novice MIZŠ, ki kaže, da so naša prizadevanja našla vsaj nekaj posluha. MIZŠ bo namreč spomladi objavil projekt Učim se biti učitelj, s pomočjo katerega bodo tudi tistim, ki so starejši od devetindvajsetih let omogočili prvo zaposlitev na področju ViZ.
Ministrstvo smo za konec ponovno pozvali, naj vseeno upošteva tudi Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki v 111. členu določa razpis pripravništev najmanj enkrat na leto. Ne strinjamo pa se z odgovorom ministrstva, da lahko mladi na področju vzgoje in izobraževanje zlahka pridejo do strokovnega izpita tudi s pomočjo delovnih izkušenj. Dejstvo je namreč, da mladi brez strokovnega izpita stežka dobijo tudi pogodbo o zaposlitvi za določen čas, saj imajo pri razpisih na delovno mesto vedno prednost kandidati in kandidatke, ki so ga že opravili. In če mladi nekako vendarle uspejo priti do omenjenih delovnih mest, gre ponavadi za nadomeščanje bolniške in porodniške odsotnosti ter za delo prek drugih, prekarnih oblik dela. Vse to pa povzroča prekarizacijo mladih v poklicih na področju ViZ, kar še povečuje negotovost in ohranja nestabilen položaj mladih na trgu dela.
Izvajanje ukrepov Jamstva za mlade (JZM), za katere je zadolžen MIZŠ
Na Sindikatu Mladi plus smo vključeni tudi v vladno delovno skupino za spremljanje sheme Jamstvo za mlade, v kateri naj bi sodelovalo pet različnih ministrstev, med drugim tudi MIZŠ. Opozorili smo jih, da se njihovi člani ne udeležujejo skupnih sestankov ter pozvali k udeležbi in povezovanju z drugimi člani omenjene delovne skupine.
Izobraževanje mladih o pravicah, ki jih imajo na trgu dela ter priprava mladih na vstop na trg dela
Predstavili smo tudi vsebino naših delavnic in predavanj, ki so namenjene srednješolcem in srednješolkam. Opozorili smo na porast podjetniških vsebin v osnovnih in srednjih šolah in povedali, da bi bilo učencem in dijakom treba predstaviti tudi to, kakšne oblike dela obstajajo in kakšne delavske ter socialne pravice pri tem imamo. Po našem mnenju je namreč smiselno več pozornosti nameniti ozaveščanju delavk in delavcev o njihovih pravicah in jih opolnomočiti tako, da se bodo lahko borili za svoje pravice.
Na sestanku smo dobili odgovore na zastavljena vprašanja. Ker imamo kar nekaj skupnih interesov se v prihodnosti nadejamo tudi tesnejšega sodelovanja, seveda pa bomo pozorni na konkretne korake in dejanja.
