Sp.,
Hvala za vaše obvestilo.
Vaši pomisleki so odveč.
Lep dan,
Elektronsko sporočilo Odvetniške pisarne Kosmač
Buča!
Pred kratkim smo zasledili oglas za študentsko delo v Odvetniški pisarni Kosmač d. o. o., v okviru katerega iščejo študenta za delo od ponedeljka do petka in predhodno študentsko delo pogojujejo z možnostjo opravljanja pripravništva. Odvetniški pisarni smo poslali dopis, v katerem jih pozivamo, naj pri zaposlovanju upoštevajo zakonodajo.
Odgovor odvetniške pisarne, ki smo ga dobili nazaj, pa se glasi: »Vaši pomisleki so odveč!«
Mi na to odgovarjamo: Buča! Ker odgovor ni argumentiran in ne vsebuje vsebinske obrazložitve, ni ovrgel naših domnev, da gre za prikrito delovno razmerje na račun študentskega dela, zato Odvetniški pisarni Kosmač podeljujemo BUČO.
S trditvijo, da so naši pomisleki odveč ne moremo ovreči suma na kršitev. Razpis za delovno mesto namreč predvideva štiridesetplusurni delovnik od ponedeljka do petka, obenem pa lahko študentsko delo razumemo kot pogoj za opravljanje pripravništva.
Naj spomnimo na definicijo študentskega dela, ki je občasno in začasno delo dijakov in študentov. S polnim delovnikom študentje in študentke težje opravljajo študijske obveznosti, kar jim lahko čas študija tudi podaljša, ob izteku statusa pa študent_ka nima zagotovila, da bo omenjeno pripravniško mesto tudi dobil_a. Predhodno bi se namreč moral_a izkazati že pri študentskem delu, kar nas pripelje do tega, da zaradi delovnih obveznosti ne opravi tistih na fakulteti. Odvetniško pisarno smo zato pozvali, naj spoštuje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in namesto študentskega dela razpiše mesto pripravnika, ki mu doda preizkusno dobo. S tem bi delavcu ali delavki zagotovili tudi vse delavske in socialne pravice, ki jih v okviru študentskega dela ni.
Naši pomisleki gredo tudi v smeri nevarnosti omejevanja dostopa do pripravništev v pravosodju. Pogojevati dostop do pripravništva s predhodnim opravljanjem študentskega dela je narobe. Omenjeni primer je pomenljiva, grenka zgodba o tem, kaj vse morajo na poti do opravljanja svojega poklica pogosto požreti študenti in študentke prava, bodoči pravniki in pravnice. Najprej kršitev zakonodaje, šele potem pa mogoče pride na vrsto odvetniško pripravništvo. Kandidati in kandidatke pogosto čakajo tudi več let, da pridejo do pripravništva, ki jim potem omogoča opravljanje strokovnega izpita. Vse to jih postavlja v negotov in slab socialni položaj, pogosto tudi v prekarnost.
Naši pomisleki torej niso odveč, saj si prizadevamo, da bi bila pripravništva dostopna vsem mladim, hkrati pa ostro nasprotujemo temu, da študentje in dijaki z delom prek študentske napotnice nadomeščajo redno zaposlene delavce. To je konec koncev v nasprotju s slovensko zakonodajo. Kar bi odvetniška pisarna lahko vedela.